Prejšnji mesec se je Isabelle Galmiche zapisala v zgodovino, ko je s Fordovo Pumo Hybrid Rally1 skupaj s Sébastienom Loebom zmagala na Reliju Monte Carlo. V tem ekskluzivnem intervjuju za @Ford govori o svoji ljubezni do hitrosti, tekmovanju v športu, v katerem prevladujejo moški, in o tem, kako pomembno je slediti svojim sanjam.

Isabelle, ste prva ženska sovoznica, ki je po 25 letih zmagala na dirki svetovnega prvenstva v reliju. Lahko opišete, kaj ste občutili, ko ste ugotovili, da ste zmagali?
Iskreno povedano so čustva in občutki pravzaprav skoraj neopisljivi, saj sem bila vedno strastna ljubiteljica relija. In še vedno trdim, da je bila udeležba na reliju Monte Carlo s Sébastienom Loebom nekaj, česar nisem pričakovala. To, kar se mi je zgodilo, je odlično! V skritem kotičku misli sem si rekla, da lahko s tem novim avtomobilom in Sébastienom dosežemo dober rezultat. Odlično je bilo živeti to pustolovščino z njim. In ker se je na testnih vožnjah, ki sva jih opravila skupaj, počutil zelo dobro, ker se je tudi v avtomobilu počutil zelo dobro in ker imam tudi sama nekaj izkušenj v reliju, sem si rekla, da bomo dosegli dober rezultat, vendar ne nujno, da bomo zmagali. Še vedno ne morem verjeti, zelo sem vesela. To je bil moj prvi reli s Sébastienom Loebom, zato sem bila že zaradi tega zelo navdušena. Zmagati pa je preprosto čudovito. To je nepopisno.

Nam lahko poveste kaj o sebi in svojem poklicnem življenju učiteljice?
Sem trenerka odraslih, ne delam v nacionalnem izobraževalnem sistemu v Franciji. Moj delodajalec je CFA (center za usposabljanje vajencev). Tam delam od leta 1997. Ne vem, morda je moja zmaga pritrditev mojima dvema glavnima dejavnostma – tudi na reliju je ženska zadnjič zmagala leta 1997. V istem podjetju sem že 25 let in imam srečo, saj so mi omogočili, da živim svojo strast in mi zagotovili prost čas, ko sem ga potrebovala. Seveda je bilo vse dobro organizirano, a še vedno je bilo to podjetje tisto, ki mi je omogočilo, da sem se udeležila relijev. In moje življenje se je vedno vrtelo okoli relijev, vsi moji dopusti, moji vikendi, vse je namenjeno reliju. Vem, da vsi ne morejo živeti v skladu s svojimi strastmi. Sama sem pri svojem delu izpolnjena, moja služba mi je zelo všeč, poleg tega pa že leta lahko živim svojo strast, zato je to res super.

Kako ste se začeli ukvarjati z relijem in kdaj ste ugotovili, da imate pravi talent zanj?
Verjamem, da talent pride z izkušnjami. Strastno se ukvarjam z relijem, zato sem v njem zelo angažirana. Sodelovala sem v Citroënovem programu Formules de Promotion, kar je bila nekakšna mala šola relija. Omogočil mi je, da sem se družila z veliko sovozniki, se naučila veliko stvari in opravila veliko relijev v različnih prvenstvih. Ne vem, ali sem nadarjena. Vem le, da sem zelo strastna in da v to, kar počnem, vlagam veliko truda. In to mi je zelo všeč.

Ste si kdaj želeli postati voznica relija?
Že od malih nog sem bila navdušena nad tem. Vedno sem oboževala hitrost. Sprva sem si želela postati voznica, potem pa sem spoznala svojega partnerja Laurenta, ki se je ravno začel ukvarjati z reliji, in ponudil mi je priložnost, da postanem njegova sovoznica. Tako sem od leta 1995 sovoznica in kadarkoli imam priložnost za relije, jo izkoristim.

Reli je šport, v katerem prevladujejo moški – kdo so torej vaše ženske vzornice v avtomobilskem športu in drugod?
Obstajajo ženske, ki so zaznamovale ta šport, na primer Michèle Mouton, vendar je bila bolj za volanom in ne sovoznica. Na nacionalni ravni, kot je francosko prvenstvo, in na regionalnih relijih je veliko žensk. Po drugi strani pa je na najvišji ravni res, da so ženske zelo redke, čeprav ne vem zakaj. Mislim, da so bile majhne priložnosti tiste, ki so določile mojo življenjsko pot in me pripeljale do tega, da sem končala s Sébastienom Loebom v Monte Carlu, zato imam veliko srečo. Nisem vedela, da je minilo toliko časa, odkar je v svetovnem prvenstvu v reliju zmagala ženska. WRC pogosto gledam po televiziji in res je, da le redko vidim ženske. Lahko jih preštejemo na prste ene roke.

Kakšne lastnosti mora imeti vsak sovoznik oziroma sovoznica?
Mislim, da se moraš znati zelo zbrati. Moraš biti tudi zelo prilagodljiv in obenem trmast, želeti si moraš stvari narediti dobro, všeč ti morata biti vznemirjenje zaradi vožnje in hitrost. Včasih je to odvisno od terena, saj nas v avtomobilih veliko premetava. A meni je všeč.

Imate poleg relija še kakšne druge hobije?
Zelo rada plešem, vendar se moje življenje vrti okoli relija. To je moja prava strast.

Lepo je bilo klepetati z vami. Bi tisočim ljubiteljem relija pri Fordu radi povedali še kaj?
Za vse pri Fordu imam naslednje sporočilo: sem dokaz, da morate vedno slediti svojim sanjam in ne smete nikoli obupati. To, kar se mi je zgodilo, se ni zgodilo po naključju, to je gotovo, to je bila posledica številnih stvari in to so bile res sanje, ponavljam. In tudi če si starejši – svojo prvo zmago v WRC sem dosegla nekoliko pozno, a to ni pomembno.