V največjem nemškem avtomobilskem klubu so se tokrat lotili primerjave delovanja modnih asistenčnih sistemov v šestih različnih modelih različnih proizvajalcev avtomobilov. Sklepna nemška ugotovitev je, da se ljudje še vedno ne morejo zanašati na vgrajeno 'invalidsko opremo', ker ne deluje 100-odstotno.
Po zaslugi uspešnega lobiranja proizvajalcev elektronike v Bruslju je večina današnjih avtomobilov že 'do nezavesti' otovorjena z različnimi asistenčnimi sistemi, ki po mnenju marketinga in neresnih novinarjev seveda delujejo nadvse 'zanesljivo'. Novi testi kluba ADAC pa znova kažejo nekoliko drugačno sliko, ker so Nemci delovanje asistenčnih sistemov, ki skrbijo za samodejno zaviranje v sili, sicer ocenili kot dobro, vendar je zmagovalec tega testa (mercedes-benz CLA) ob tem prejel samo 92-odstotno oceno zanesljivosti delovanja vanj vgrajene asistence. In kaj se je zgodilo v preostalih 8. odstotkih primerov, ko elektronika ni opravila svojega dela? Na testu jo je skupila testna lutka, v realnem življenju boste imeli razbit avtomobil, nekdo pa bo po vsej verjetnosti težje poškodovan ali pa celo mrtev.
Nemci so se izvajanja tokratnega primerjalnega testa lotili ob uporabi testne vremenske AVL hale na območju mesta Roding, kjer so ob vožnji s testnimi kandidati pri 30 km/h lahko simulirali pojave dežnih nalivov in tudi goste megle z različnimi intenzitetami. V prvem primeru so morala vozila v takšnih okoliščinah zaznati predmete v gibanju, drugi scenarij je predvideval prepoznavo mirujočih predmetov. Primerjalni test je pokazal velike razlike pri delovanju takšnih sistemov. Še najmanj težav z zaviranjem v sili je imel novi mercedes-benz CLA, optimalno delovanje njegovih sistemov lahko vseeno zmoti rahel dež ali pa zelo gosta megla, omenjajo pa tudi primer, ko je vgrajena elektronika zaznala pešca in sprožila postopek zaviranja, vendar ga je sekundo kasneje prekinila brez razumnega vzroka in s slabimi posledicami za pešca. Nemci ugotavljajo tudi to, da otovorjenost z različnimi sistemi (radar, lidar in kamera) ni garant za uspešno delovanje sistemov, vsaj v primeru modela (EL6) znamke NIO, ker vozilo ni reagiralo na ovire v primerih, ko pade vidljivost pod 20 metrov in v primerih, ko je nad cestiščem gosta megla.
Pozitivno so ocenili tudi delovanje sistemov v modelu znamke Tesla, čeprav priložena tabela kaže drugačno sliko¸. Težava leži v tem, da je vgrajena elektronika sicer prepoznala ovire na cesti in sprožila opozorila, ni pa poskrbela za izvedbo zaviranja v sili. V praksi to pomeni, da si je Teslin model Y na koncu prislužil samo 78-odstotno zanesljivost delovanja, podobno kot izdelek znamke Subaru, ki je dvakrat pogrnil na testu v primeru zelo goste megle, ker ni prepoznal ne stoječih, niti gibljivih ovir. S podobnimi težavami se je na testu srečal tudi priljubljeni Volkswagnov T-ROC, ki je posledično prejel samo oceno 'zadostno' (65-odstotna zanesljivost delovanja …), v celoti pa je na testu pogrnil izdelek (model seal) znamke BYD z že prav tragično, 38-odstotno zanesljivostjo delovanja, odnosno 62-odstotno nezanesljivostjo delovanja vgrajenega sistema za zaviranje v sili.
Zato nikoli ne smete pozabiti pravila iz letalske industrije, ki pravi, da je podpora računalnikov ob letenju nekaj dobrega, vendar človek ob tem ne sme nikoli opustiti kontrole nad delovanjem elektronike. In zakaj potem sploh potrebujete in ob nakupu avtomobila plačujete za nekaj, kar v avtomobilu sploh ni nujno potrebno, niti ni sposobno opravljati svojega dela?
