Iz Velike Britanije, kjer domuje tudi podjetje Emissions Analytics, prihaja nov dokaz o lažni okoljevarstveni naravnanosti modnih priključnih hibridov, ki se v resnici obnesejo samo v idealnih pogojih delovanja v testnih laboratorijih proizvajalcev, v praksi pa 'živijo' predvsem za izigravanje strogih okoljevarstvenih norm in nižjo obdavčitev lastnikov takšnih vozil.
Današnji marketing nam pridno prodaja pravljico o tem, da so priključni hibridi neverjetno varčni in tudi izredno okoljevarstveno naravnani, ker po njihovem združujejo najboljše (kombinacija fosilno gnanega pogonskega sklopa za premagovanje daljših razdalj in elektromotorja za vožnjo po urbanih sredinah) iz obeh svetov. Tej pravljici je nasedla tudi politika in davčni organi v številnih evropskih državah, ki povrh vsega spodbujajo nakupe takšnih vozil, razen v državah kot je Velika Britanija, kjer so davčni strokovnjaki že kmalu prepoznali trik avtomobilske industrije, zato ob nakupu lažnega ekološkega vozila kot je priključni hibrid niste deležni nobenih državnih subvencij.
Moje navedbe potrjujejo izsledki nedavno objavljene študije, ki jo je za okoljevarstveno organizacijo T&E (Transport and Environment) izvedlo cenjeno britansko podjetje Emissions Analytics, kjer so pod drobnogled vzeli tri priljubljene (med družbeno neodgovornimi kupci …) aktualne predstavnike (BMW X5, mitsubishi outlander in volvo XC60) modnega 'SUV gibanja'. Ob tem so z vsemi tremi avtomobili najmanj štirikrat prevozili približno 92 kilometrov dolgo testno traso, kjer so posnemali dogajanje v realnem prometu.
Testni scenariji
- Celotno pot so najprej skušali prevoziti samo ob pomoči električnega pogona, dokler niso izpraznili vgrajenih akumulatorjev. Po tem so izbiro pogona prepustili vozilu.
- Celotno pot so prevozili samo ob uporabi klasičnega, fosilno gnanega pogona.
- Celotno pot so opravili v kombiniranem načinu (premikanje ob uporabi fosilno gnanega pogona, ki je poleg tega ob tem še polnil vgrajene akumulatorje).
- Celotno pot so prevozili z maksimalno dovoljeno obtežbo vozila in polnimi akumulatorji.
Poleg tega so Britanci ob tem z vsakim izmed treh kandidatov izvedli še dve dodatni testni vožnji v dolžini stotih kilometrov. V vseh primerih so poskrbeli za polne akumulatorje, ob tem so pretežno uporabljali samo električni pogon. Prvi testni scenarij je vključeval tudi neidealne testne pogoje v obliki naglih in odločnih pospeševanj ter vožnjo po klancih. V drugem testnem scenariju so izvedli kombinirane vožnje po mestih, lokalnih magistralah in avtocestah. Že kmalu se je pokazalo, da navedbe vseh treh proizvajalcev glede povprečne porabe goriva in ustvarjenih CO2 emisij ne držijo vode. Bavarska 'SUV lokomotiva' (BMW X5) je ob striktno ekološkem (električni pogon) premikanju ustvarila 42 gramov CO2 emisij (10 gramov več od uradne obljube …) na vsak prevoženi kilometer, sanje o 'eko' karakterju tega 'športnega nilskega konja' so se povsem razblinile ob uporabi fosilno gnanega pogonskega sklopa.
Takrat je lažni bavarski okoljevarstvenik ob vsakem prevoženem kilometru ustvaril 254 gramov CO2 emisij, bog ne daj, da bi ob tem še polnili vgrajene akumulatorje, ker je količina ustvarjenih CO2 emisij v tem primeru poskočila na 385 gramov, odnosno 470 gramov ob vožnji v urbanem okolju, ki je baje itak 'najprimernejše' za namišljena terenska vozila. Podobno nihanje so ugotovili tudi ob meritvi povprečne porabe (l/100 km), ker niha od 1,9 (samodejno premikanje ob uporabi električnega pogona) pa vse do pošastnih 17,1 litra ob polnjenju vgrajenih akumulatorjev. Podobna odstopanja so ugotovili tudi pri švedsko-kitajskem SUV izdelku (volvo XC60).
Ob samodejnem premikanju, ki je bilo izvedeno samo ob uporabi električnega pogona, je XC60 ustvaril 115 gramov CO2 emisij na vsak prevoženi kilometer, ob striktni uporabi vgrajenega klasičnega pogonskega sklopa je ta vrednost poskočila na 184 gramov, kar je občutno več od uradno obljubljenih kombiniranih vrednosti (71 g/km). Če boste ob vožnji z njim uporabljali samo fosilno gnan pogonski sklop in ob tem še polnili akumulatorje, bo vaš skupni CO2 izplen ob onesnaževanju okolja še večji (242 g/km), temu primerna bo tudi povprečna poraba (10,8 litra na 100 km, uradna povprečna poraba znaša samo 3,5 litra …) v ekologa zamaskiranega volva. Še najbližje resnici je mitsubishi outlander, vendar je tudi on zelo oddaljen od nje.
Pri znamki Mitsubishi vam bodo ob tem obljubljali zelo nizke kombinirane emisije CO2 (46 g/km). V resnici jih je že ob električnem pogonu precej več (86 g/km), še huje (ustvarjenih 164 g/km) bo takrat, ko se bo japonski SUV premikal samo ob uporabi fosilno gnanega pogona. Če boste ob tem polnili tudi sklop vgrajenih akumulatorjev, bo takšen outlander na vsak prevoženi kilometer ustvaril 216 gramov CO2 emisij. Povsem fantazijska je tudi uradna navedba o zelo nizki povprečni porabi (2 l/100 km). Mogoče so se Japonci zmotili in napisali podatek o povprečni porabi vgrajene klimatske naprave v času ko se avtomobil ne premika … V resnici znaša povprečna poraba goriva od 3,8 pa vse do 9,4 litra na vsakih 100 prevoženih kilometrov.
Sklepna britanska ugotovitev je, da se priključni hibridi ne obnesejo na daljših razdaljah, čeprav jih reklamirajo kot idealna vozila za takšno nalogo, poleg tega bodo veliko bolj pogosti gosti na električnih polnilnicah kot pa običajni električni avtomobili. Po mnenju britanskih strokovnjakov gre v primeru priključnih hibridov za vozila, ki se idealno obnesejo samo v testnih laboratorijih proizvajalcev, kjer jih seveda preizkušajo v idealnih pogojih, ki pa z realnostjo nimajo več veliko skupnega.
