V Evropi si kupci poštenih in cenovno sprejemljivih terenskih vozil lahko omislijo samo še majhnega suzukija (model jimny), povsem drugačna je slika v Indiji, kjer že za odštetih 11.000 evrov (približno) dobite indijsko nizkocenovno kopijo mercedes-benza iz razreda G (Gelände).
Indijci tega, da so ob razvoju in oblikovanju kopirali originalni stuttgartski 'Geländewagen' (terensko vozilo) iz še razumnega obdobja, ko se ta terenski avtomobil publiki še ni predstavljal kot idealni 'Stadtwagen' (mestni avtomobil), niti ne skrivajo, omenjajo pa tudi dejansko povezavo z znamko Mercedes-Benz, ker se pod motornim pokrovom modela gurkha skriva evolucijska izpeljanka njihovega legendarnega 4-valjnega dizelskega motorja (OM-616) iz modela 'Strich-Acht' (W115), ki smo ga zelo dobro poznali tudi Jugoslovani, predvsem zaradi vgradnje tega motorja v IMV-jev 3-osni kombi z oznako 2200, zelo dobro so ga nekoč poznali tudi Španci zaradi najbolj prestižnega tedanjega seata z modelno oznako 132 diesel (licenčni fiat 132 z nemškim dizelskim pogonskim sklopom).
Aktualni indijski model se istočasno spogleduje tudi s prejšnjimi različicami mitsubishija pajero, še letos pa naj bi dobili oblikovno osveženo gurkho, ki bo še bolj podobna nemškemu originalu. Indijski marketinški strokovnjaki so ob promoviranju tega avtomobila posnemali tudi marketinško filozofijo znamke BMW in kreirali povsem novo kategorijo takšnih avtomobilov. Pravijo ji EOV (Extreme Off-Road Vehicle), gurkha je po tej marketinški logiki seveda prvi pravi svetovni predstavnik te vrste vozil. Očitno ta marketinška formula deluje, vsaj na indijskem tržišču, kjer se to klasično terensko vozilo prodaja kot vroče žemlje. Za odštetih 11.000 evrov (približna prodajna cena osnovno motorizirane verzije) si indijski kupec lahko omisli 3- (dolžina: 399 cm) ali pa 5-vratno (dolžina: 434 cm) verzijo modela gurkha, ob tem lahko izbere tudi njemu primerno pogonsko konfiguracijo (4x2 ali 4x4).
Kupec ima nekaj izbire tudi v pogledu razpoložljivih pogonskih sklopov. V obeh primerih gre za evolucijski izpeljanki prej omenjenega nemškega dizelskega motorja. Prvo možnost predstavlja močnejši 2,2-litrski motor s pritaknjenim prisilnim polnjenjem (turbo). Posledično gurkha ni tako slabotno motorizirana kot nekdanji, pregovorno neuničljivi nemški taksiji (44 kW/60 KM), namesto tega lahko vgrajeni 4-valjnik mobilizira 103 kW (140 KM) pogonske moči ter 320 Nm motornega navora. Obstaja pa tudi verzija za ljubitelje klasičnih atmosferskih dizelskih motorjev. V tem primeru dobi kupec 2,6-litrski 4-valjnik s samo 62 kW (85 KM) pogonske moči ter 230 Nm motornega navora. Oba motorja sta na voljo samo ob povezavi z ročnim 5-stopenjskim menjalnikom. Med tehničnimi značilnostmi modela gurkha pa omenjajo posamično obešen prednji kolesni par (dimenzije pnevmatik: 245/70 R16) ter zapori diferencialov na prednji in zadnji osi.
Ker gre v primeru tega modela (masa vozila: 2150 kg, prostornina rezervoarja za gorivo: 63 litrov) za terensko vozilo stare šole, kjer ima dejanska terenska uporabnost prednost pred današnjim modnim šopirjenjem v mestih, se ta avtomobil ne more pohvaliti z veliko končno hitrostjo (približno 125 km/h) ter kopico vgrajene 'invalidske' komfortne in varnostne opreme, ker je Indijcem za razliko od Evropejcev jasno, da boste v kakšni puščavi in džungli zelo težko našli kakšen Boschev servis elektronike, kjer vam bodo lahko odpravili 'gremline' ob delovanju kopice vgrajene elektronike. Temu (enostavno vzdrževanje in robustnost) je prilagojena tudi notranjost potniške kabine, ker gurkha ne želi biti paradni, temveč pravi delovni konj, ki lahko zadovolji potrebe ljudi, ki pri svojem delu resnično potrebujejo enostavno, cenovno sprejemljivo in zanesljivo terensko prehodno vozilo.
