'Karambolage-Atlas' 2020
Pri nemški podružnici zavarovalnice Generali so včeraj predstavili njihove izsledke o prometni varnosti na nemških cestah v zadnjih dveh letih. Ključna ugotovitev nemških zavarovalničarjev je, da so medijsko opevani asistenčni sistemi sposobni samo preprečitve manjših poškodb pri majhnih hitrostih.
Sam se dostikrat čudim, zakaj sploh še prihaja do prometnih nesreč na naših cestah, ker živimo v časih, ko nas avtomobilski marketing in neresni novinarji pridno prepričujejo v našo 'neranljivost' v javnem prometu, ker bo vaš, z asistenčnimi sistemi dobro otovorjen avtomobil baje storil vse kar je potrebno, da do prometne nesreče sploh ne pride. V skladu s to marketinško iluzijo živi že veliko današnjih voznikov in uporabnikov modernih avtomobilov, temu primerno pa je tudi število prometnih nesreč, ker se ljudje preveč zanašajo na delovanje umetne inteligence, ki v marsikateri kočljivi prometni situaciji enostavno odpove.
Za osnovo njihove študije so Nemci tokrat uporabili izsledke iz njihove obširne baze podatkov (približno 270.000 odškodninskih zahtevkov njihovih klientov), ki razkrivajo, da se je leta 2019 v prometno nesrečo na nemških cestah zapletel vsak 11. komitent njihove zavarovalnice, ki je ob tem utrpel povprečno škodo v višini 2.350 evrov. Ob tem so na avtomobilih najbolj trpela (v 28. odstotkih nesreč) zunanja svetlobna telesa (žarometi, smerniki, meglenke, dnevne luči …) ter kabinska stekla (predvsem vetrobransko steklo), ki so v današnjih časih občutno dražja kot nekoč. Lep primer tega so žarometi. V dobrih starih časih ste za novo prednjo luč odšteli povprečnih 250 evrov, danes boste za podoben, bolj napreden izdelek lahko odšteli tudi po 1500 evrov (ker ob vožnji po urbanih okoljih baje nujno rabite izredno 'hude' žaromete za nočno vožnjo pri zakonsko določenih 60 km/h …).
Enako velja tudi za vetrobranska stekla (in prednje odbijače …), ki se jih v današnjih časih ne popravlja več tako pogosto kot nekoč. Namesto tega vas prisilijo v zamenjavo in še kalibracijo (posledica vgrajene pogojno uporabne 'invalidske opreme' v obliki 'must-have' kamer, radarjev in različnih senzorjev …) stekel po končani vgradnji. Ob tem se je pokazalo tudi to, da so vozniki tako imenovanih 'premijskih znamk' (»vse živali (avtomobilske znamke) so enakopravne, nekatere (Audi, BMW in Mercedes-Benz) so enakopravnejše« - Orwellova Živalska farma) veliko bolj 'dovzetni' za nastanek prometne nesreče kot pa vozniki 'Untermensch' (podčlovek) znamk, kjer se seveda ob prezentaciji njihovih izdelkov ne 'napihujejo' v stilu premijskih znamk. In glej ga zlomka, v prometne nesreče so največkrat vpleteni ravno vozniki dobro meščanske znamke BMW (smo s tem dobili potrditev slovenske ljudske folklore?), sledijo vozniki audijev, na tretjem mestu so vozniki vozil znamke Mercedes-Benz. Najmanj škode na nemških cestah pa povzročajo vozniki vozil znamke Škoda.
Razkrili so tudi 'konjenice' (od 100 (74 kW) do 150 (110 kW) KM) pod motornimi pokrovi avtomobilov, ki so bili v zadnjih dveh letih največkrat (46 %) udeleženi v prometnih nesrečah na nemških cestah. Največkrat 'poka' v urbanih središčih, v tem pogledu je Hamburg najbolj nevarno mesto, najmanj pa se zaletavajo v nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjanska (Mecklenburg-Vorpommern). Dobili smo tudi odgovor, kdo (po spolu) je boljši voznik, ki je manj zapleten v prometne nesreče. Po mnenju izvedencev zavarovalnice Generali smo moški v tem pogledu samo malenkostno boljši (v prometno nesrečo se zaplete vsak 11. moški) od žensk (vsaka 10. voznica), največkrat pa na nemških cestah 'poka' sredi poletja (junij & Julij), ker vozniki in voznice na cesti takrat niso tako previdni kot ob vožnji v zimskih mesecih, posebej 'ugoden' dan za prometne nesreče pa je ponedeljek, ker se takrat zgodi večina (18,5 %) prometnih nesreč. Ob tem so izničili tudi kliše 'nedeljskih voznikov', ker se statistično gledano zapletejo samo v 8,5 odstotka prometnih nesreč.
