Iz Nemčije prihaja novica o nedavnih izsledkih nemške okoljevarstvene organizacije Deutsche Umwelthilfe, kjer jih je zanimalo kako okoljevarstveno se pri izbiri primernih uradnih transportnih sredstev obnašajo aktualni nemški politiki.
Že vrabci na vejah vedo, da je dajanje dobrega vzora s strani vladajočih in vplivnih ljudi najboljši način za sprejemanje določenih pravil, ukrepov in idej pri njihovih 'podanikih', odnosno ljudstvu, vendar to vsem politikom očitno še ni jasno, ker nas v zadnjem času pridno posiljujejo z idejami o splošni elektromobilnosti in še čim drugim (recimo z varnostnim ukrepom o obvezni nošnji zaščitnih mask, ki pa za razliko od politično motivirane prisilne elektromobilnosti sodi med resnično koristne ukrepe …), čeprav so sami ob tem v javnosti že večkrat dokazali, da jih pri izbiri primernega službenega transportnega sredstva zanimata predvsem udobje in prestiž. Če bi evropski politiki res želeli storiti kaj za naše okolje, potem bi pospešili in reklamirali prehod iz bencinsko/dizelsko gnanih avtomobilov na plinsko gnana vozila, ker imamo na tem planetu 'na lagerju' še veliko naravnega plina, poleg tega je takšna motorna tehnologija že dolgo dobro znana, posledično manj problematičen pa bi bil tudi splošni prehod na takšno pogonsko gorivo. Zakaj ne pride do tega prehoda? Predvsem zaradi tega, ker se evropski politiki bojijo prevelike energetske odvisnosti od Rusije in ostalih držav z bogatimi zalogami zemeljskega plina, posledice takšnega razmišljanja bomo plačali običajni Evropejci, in to z nakupi že pregrešno dragih električnih avtomobilov ter sofinanciranjem izgradnje potrebnega električnega omrežja, ki bo lahko preneslo invazijo novih 4-kolesnih odjemalcev električne energije …
In kakšni so rezultati poizvedovanj, ki so jih pri 240. nemških politikih opravili nemški okoljevarstveniki? Zelo slabi za ugled nemških politikov, ki se želijo svetu predstaviti kot ljubitelji ekologije, ker so strokovnjaki organizacije DUH ugotovili, da se v trenutni avtomobilski floti vprašanih nemških politikov nahaja samo 7 izmed 235 službenih avtomobilov, ki izpolnjujejo stroge ekološke predpise glede največje še dopustne količine (95 gramov) ustvarjenih CO2 emisij na vsak prevoženi kilometer. Posledično je povprečna količina CO2 emisij, ki jih v Nemčiji trenutno ustvari kakšno njihovo protokolarno vozilo, občutno višja (227 gramov na en prevoženi kilometer) od želenega. Absolutna prvakinja v tem pogledu je Franziska Giffey (SPD), sicer nemška zvezna ministrica za družino, ki prisega na uradni 'eco' audi A8 L 60 TFSI e quattro, za katerega pri organizaciji ICCT (International Council on Transportation) pravijo, da na vsak prevoženi kilometer ustvari realnih 286 gramov CO2 emisij. Pri znamki Audi ob tem omenjajo samo uradno skromnih 146 gramov CO2 emisij. Če se ob tem spomnimo še nedavnih pritožb nekaterih nemških politikov nad modnimi priključnimi hibridi, kjer politiki stokajo nad nenavadno velikimi apetiti takšnih vozil po fosilnih gorivih, potem ni nič čudnega, da se ljudje ob omembi takšnih 'eco' avtomobilov spomnijo na kakšno podobno farso.
In nad čim so se pritoževali nemški politiki ob uporabi njihovih priključno hibridnih limuzin znamke BMW? Predvsem nad tem, da je medijsko opevana varčnost takšnih vozil izginila v tistem trenutku (prevoženih od 30 do morda 50 km …), ko je v vgrajenih akumulatorjih izginila še zadnja 'kaplja' električne energije. Po tem imate samo še klasično fosilno gnano vozilo, ki je po nepotrebnem otovorjeno s približno 300 kilogrami dodatne mase, temu primerno pa se poveča tudi poraba goriva, da o poslabšanih zmogljivostih in voznih lastnostih tako otovorjenega avtomobila niti ne razmišljamo. Če mislite, da se motim naredite enostaven test. V vaše običajno gnano vozilo poleg vas posadite vsaj še 4 'mandeljce', da simulirate obtežbo vozila s približno 300 kilogrami. Že kmalu, ob samem speljevanju, boste lahko hitro ugotovili, da avtomobil rabi veliko bolj odločno nogo na pedalu za plin, enako pa velja tudi za pospeševanje in pa za zaustavitev vozila. Vse to se bo seveda dobro odražalo pri povečani povprečni porabi in obrabi vozila, ker je prevelika masa največji sovražnik transportnih sredstev, sploh v letalski industriji, kjer z letal odstranijo vsak nepotreben gram mase, ker so jim pač jasni pogubni efekti (težji vzlet in krajši doseg …) prevelike mase. V današnji avtomobilski industriji pa posnemajo in podpirajo predvsem izdelavo cestnih 'čezoceank', seveda v sozvočju z družbeno neodgovornimi kupci takšnih vozil …
Naslednja težava priključnih hibridov leži v njihovem dvojnem karakterju, ki ga bodo dodobra izkoristili predvsem tisti, ki v življenju nimajo večjih finančnih problemov, ker se bodo ob tem pač lahko obnašali kot da vozijo samo fosilno gnan avtomobil, medtem ko bodo kable za priključitev avtomobila na električno polnilnico nekje 'založili' ali pa celo 'izgubili'. To je potrdila tudi raziskava ugledne inštitucije kot je BBC, ker so njihovi novinarji ugotovili, da se veliko britanskim lastnikom službenih priključnih hibridov enostavno ne ljubi ukvarjati z električnimi polnilnicami in se seveda raje cel čas vozijo samo s pogonom na fosilna goriva, medtem ko so polnilni kabli v njihovih avtomobilih še povsem 'deviški', ker jih v nekaj letih lastništva niso uporabili niti enkrat …
Točne izsledke nemške raziskave najdete tukaj.
