V petek so predstavniki organizacije ICCT razkrili rezultate razširjene študije glede razkoraka med uradno navedeno (s strani proizvajalcev) in resnično povprečno porabo fosilnih goriv pri modernih avtomobilih. Glavna ugotovitev nove študije je, da se je stanje po uvedbi WLTP cikla malenkostno izboljšalo, kljub temu še vedno govorimo o 39-odstotni razliki med realnostjo in 'pravljicami' proizvajalcev, ki nam prodajajo 'varčne' avtomobile …
Najbolj zanimivo pri celi zadevi je to, da so bili kupci novih avtomobilov leta 2001 v precej boljšem položaju kot aktualni kupci, ker je bila razlika med uradnimi navedbami in realnostjo glede povprečno porabljenega fosilnega goriva takrat samo 8-odstotna, v današnjih časih je skoraj petkrat večja, predvsem zaradi tega, ker takrat avtomobili še niso bili otovorjeni s kopico električno gnanih komfortnih pripomočkov in varnostnih elektronskih sistemov, ki posledično dvigujejo maso avtomobila, poleg tega pa seveda ne delujejo na zrak, temveč na električno energijo, ki jo mora preko alternatorja in akumulatorja zagotoviti pogonski sklop.
Za občutni razkorak med realnostjo in uradnimi navedbami je krivih še nekaj dejstev. Moderni avtomobili so oblikovani zelo aerodinamično, ker dobre aerodinamične rešitve znižujejo porabo goriva. Posledično so takšni avtomobili zelo občutljivi na 'motnje', ki nastopijo v slučaju, ko uporabnik namesti na streho priljubljeni strešni kovček ali pa nosilec za kolesa (bicikel). Pri premagovanju 100-kilometrske razdalje s hitrostjo 130 km/h bo tako opremljen avtomobil popil približno 2 litra več, kot enak avtomobil brez strešnega bremena. Podobno velja tudi za električne 'pomagače', ki bodo ob svojem delovanju lahko hitro prispevali dodatne pol litra pri dvigu povprečne porabe, ker nam je do sedaj že jasno, da bo vklopljen 100 vatni 'odjemalec' električne energije v vašem avtomobilu na prevoženih stotih kilometrih dvignil povprečno porabo goriva za 0,1 litra. Ob uporabi kratkega svetlobnega snopa pri paru glavnih prednjih svetlobnih teles bo akumulator oskrbel par prednjih H7 žarometov s približno 125-timi vati, najmanj 171 vatov bo požrlo zračenje (brez uporabe klimatske naprave …) potniške kabine s srednjo močjo delovanja, vse prižgane pozicijske luči porabijo 35 vatov, par prižganih prednjih meglenk bo porabil 110 vatov, ogrevanje prednjih sedežev 102 vata, ogrevan volanski obroč bo zahteval 50 vatov in na koncu je tu še ogrevan par bočnih ogledal, ki bo 'požrl' 40 vatov. Med odličnimi porabniki električne energije je seveda tudi ogrevanje kabinskih stekel …
Tu pa sta še predvajalnik glasbe in mobilni GPS sistem. Povprečni radio porabi 21 vatov, GPS sistem samo 7 vatov, priklopljeni iPod pa samo neznatna 2 vata. Ob vsakodnevni uporabi modernih avtomobilov se poraba električne energije lahko posledično hitro povzpne na povprečnih 600 vatov, v zimskih razmerah, ko deluje tudi gretje zadnjega in ostalih oken ter brisalci pa bo potrebnih še nekaj vatov več. Poleg tega velja ob tem omeniti še vpliv prižgane klimatske naprave, ki je pri močneje motoriziranih avtomobilih skoraj neznaten, medtem ko je za avtomobile s šibkimi pogonskimi motorji uničujoč. To so že pred mnogimi leti dokazali švicarski novinarji, ker so ugotovili, da vam bo prižgana klimatska naprava pri podhranjenem vozilu (v primeru testnega vozila je šlo za vozilo s 44 kW/60 KM pogonske moči …) lahko dvignila povprečno porabo goriva za 3 litre. Zaradi tega pametni in razumni ljudje ne kupujejo kombinacije 'podhranjen motor + klimatska naprava'. Iz enakega razloga so vam v preteklosti ponudili vgradnjo klimatske naprave samo v primeru, ko je bil 4-kolesni objekt vašega poželenja opremljen z najmanj 2-litrskim bencinskim pogonskim sklopom. Tu je tudi zakonska luknja, ki jo proizvajalci avtomobilov z veseljem uporabljajo, ker jim ni potrebno nikjer navesti podatkov o tem, koliko goriva bo popil vaš avtomobil ob vožnji s prižgano klimatsko napravo …
Če ob tem upoštevate še neverodostojne potovalne računalnike (pred mnogimi leti so Nemci (Auto Bild) testirali 2,5 tonsko 'športno SUV lokomotivo' nekega aktualnega nemškega proizvajalca takšnih 'lifestyle' vozil, ker jih je zanimalo, kako žejna je zavaljena 'SUV krava' pri največji hitrosti 275 km/h. Vgrajeni potovalni računalnik je takrat pokazal največ 33 litrsko povprečno porabo, Nemci so pri tej hitrosti namerili 66 porabljenih litrov …), potem vas 39-odstotni razkorak med pravljičnimi navedbami proizvajalcev in realnostjo sploh ne more presenetiti. Zaradi čedalje večje količine razne elektronike in ostalih električnih pomagačev dejanski napredek konstruktorjev in inženirjev glede znižanja povprečne porabe goriva sploh ne more priti do izraza, ker bijejo izgubljeno bitko s kupci, ki hlastajo po čedalje večji količini vgrajene komfortne in varnostne opreme, posledično so avtomobili čedalje težji, zaradi tega pa raste tudi njihova 'konjenica' pod motornimi pokrovi, ker za izenačenje zmogljivosti pač potrebujete čedalje več 'konj', s tem pa posledično zopet dvigujete povprečno porabo. In ker poraba goriva vpliva tudi na ustvarjene CO2 in ostale emisije so od realnosti oddaljene tudi te številke. Po navedbah iz te raziskave je razlika najnižja pri bencinsko gnanih avtomobilih, ki v realnosti ustvarijo 25 odstotkov več škodljivih CO2 izpustov kot jih prikazujejo proizvajalci, nato sledijo dizelsko gnana vozila (30 % razlike), med šampioni laganja in zavajanja pa najdemo predvsem proizvajalce modnih priključnih hibridov, ker znaša povprečna razlika v tem primeru neverjetnih 221 odstotkov. Zato v nekaterih resnih državah že razmišljajo o ukinitvi subvencij za nakup hibridnih vozil …
V tej študiji so strokovnjaki iz osmih držav primerjali podatke približno 1,3 milijona avtomobilov, med avtomobilskimi znamkami, kjer najbolj zavajajo kupce glede povprečne porabe pa omenjajo znamke Audi, BMW, Mercedes-Benz in Volvo. Ta trditev vas ne sme začuditi, ker gre v tem primeru za vozila, ki so izredno dobro založena z različno 'must-have' elektronsko kramo v obliki raznih elektronskih in električnih pomočnikov, v to družbo 'pokvarjenih, grdih in zlih' se je uvrstila tudi znamka Toyota, predvsem zaradi njene vodilne vloge na tržišču priključnih hibridov. Zaradi tega znaša skupno odstopanje v primeru modelov te znamke (ne glede na pogon (dizel, bencin ali hibrid …)) 79 odstotkov. In kaj te številke pomenijo za uporabnika? V Evropi bo voznik kakšnega modela omenjenih avtomobilskih znamk zaradi tega prisiljen še bolj odvezati (+ 400 evrov (približno)) mošnjiček pri pokrivanju letnih računov za gorivo. Zadevo budno spremljajo tudi evropski uradniki, ker gre v bistvu za davčne utaje, ker je davek vezan na količino ustvarjenih CO2 emisij, vse pa temelji na uradnih (netočnih …) predpostavkah glede porabljenega goriva. Najbolj kredibilni so pri dveh japonskih proizvajalcih avtomobilov (Honda in Mazda), ker gre v tem primeru samo za 24 odstotno odstopanje od realnih številk, ki so jih prispevali bralci medijev in strokovne organizacije kot so: ADAC, AUTO BILD, švedski auto motor sport, Cleaner Car Contracts, UK Department for Transport, DIW, Element Energy, Emissions Analytics, Fiches-Auto.fr, HonestJohn.co.uk, INFRAS, Institut für Energie- und Umweltforschung Heidelberg, km77.com, LeasePlan Deutschland, Manchester City Council, Spritmonitor.de, TCS, TU Graz in UBA.
Na koncu so strokovnjaki ugotovili, da je cikel WLTP (Worldwide Harmonized Light Vehicles Test Procedure), ki velja od lani samo majhen korak v pravo smer, ki pa z realnostjo še vedno nima veliko skupnega, zato se bo zavajanje kupcev glede povprečne porabe lahko nadaljevalo …
