Minuli konec tedna se je v Ljubljani odvijalo že 8. Slovensko 'youngtimer' srečanje v organizaciji kluba Avtonostalgija 80&90, ki sta ga leta 2018 ustanovila Tomaž Beguš in Janez Tomc. Tudi tokrat se je srečanja udeležilo veliko simpatizerjev 'youngtimer' scene.
Nekoč smo poznali samo starodobnike, vendar se je to v zadnjih dvajsetih letih spremenilo, predvsem zaradi tega, ker so se avtomobili po letu 2005 začeli spreminjati v 'pametne telefone na kolesih', ki so v današnjih časih že 'do nezavesti' otovorjeni z različno 'invalidsko opremo' (razni asistenčni sistemi ob povezavi s kilometri električnih kablov, množico električnih motorjev in računalnikov …). Poleg tega smo v zadnjih dvajsetih letih v Evropi priča 'amerikanizaciji' našega voznega parka, ker postajajo avtomobili čedalje večji, posledično pa tudi občutno težji od vozil iz preteklosti. Ta trend ni po volji vsem ljubiteljem avtomobilov, zato so se ljudje posledično začeli obračati v preteklost in pričeli iskati vozila iz časov, ko je bilo ljudem še jasno, da avtomobili niso 'dnevne sobe na kolesih', temveč transportna sredstva.
Avtomobili iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja ter avtomobili iz začetka tega tisočletja so v pogledu vgrajenih tehnologij precej manj zakomplicirani, posledično pa tudi bolj zanesljivi (kar v avtomobil ni vgrajeno, se ne more pokvariti …), čeprav vam v številnih primerih že lahko ponudijo nekatere komfortne in varnostne pridobitve (klimatska naprava, klasičen električni paket, sistem ABS in zračne blazine), ki so prisotne tudi v današnjih avtomobilih. To so bili tudi časi, ko smo imeli kupci veliko več izbire v pogledu možnih karoserijskih različic in tudi v pogledu velikosti različnih modelov, medtem ko smo danes večinoma obsojeni na nakupe prav nič kompaktnih (vozilo z največ 410 cm skupne dolžine …) in večinoma samo še 4- ali pa 5-vratnih avtomobilov. V osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja smo imeli kupci precej več izbire, ker je bila ponudba manjših vozil iz evropskega A (mini) in B (supermini) segmenta občutno večja, poleg tega so kupcem pri večini proizvajalcev ponujali tudi 3-vratne modele, ki so v današnjih časih postali prava redkost, medtem ko so iz tržišča popolnoma izginile 2-vratne limuzine in 3-vratni karavani, pa tudi 3-vratni SUV (športno-funkcionalna vozila) modeli.
Poleg tega v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja še nismo poznali današnjega, z razumom popolnoma skreganega prevladujočega modnega trenda 'mestnih terencev' in podobnih visoko nasajenih 'šišmiš' (crossover) grozot v obliki raznih oblikovnih spak za vožnjo po asfaltu, ker smo se takrat še smejali vaškim posebnežem, ki so paradirali po mestnih okoljih z avtomobili kot je legendarni golf country, ker takrat pač še nismo vedeli, da bo ta neumnost v bližnji prihodnosti postala glavni modni trend na področju avtomobilizma. To so bila tudi leta, ko je bilo za ljubitelje kupejev in kabrioletov popolnoma nepredstavljivo in nesprejemljivo, da takšna vozila poganjajo dizelski pogonski sklopi, ki so bili do takrat večinoma rezervirani samo za kmetijsko mehanizacijo in lahka in težja gospodarska vozila, zelo pa so tedanje, dizelsko gnane osebne avtomobile cenili predvsem tedanji taksisti.
Tudi tokrat se je na parkirišču hipermarketa E. Leclerc (Ljubljana Rudnik) zbralo veliko 'mladodobnih' in tudi nekaj starodobnih avtomobilov, po oceni organizatorja se je tokrat zbralo približno 150 vozil, največ seveda iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, čeprav smo lahko opazili tudi nekaj pravih starodobnikov, ki so seveda tudi zelo dobrodošli na takšnih srečanjih. Tokrat so organizatorji ob pomoči izbranih sodnikov podelili devet nagrad v različnih kategorijah, število kategorij pa na bi v naslednjih letih še povečali, predvsem zaradi tega, ker so trije sodniki za zmago v dveh najpomembnejših kategorijah (naj avto 80. let in naj avto 90. let) tudi letos našli ogromno potencialnih kandidatov, posledično odločitev o zmagovalcu sploh ni bila enostavna. V bistvu so tudi v tem primeru zmagovalci vsi udeleženci tega shoda, ki jim uspeva ohraniti takšna vozila in z njimi uživati v vsakdanjem življenju.
Na koncu si je zmago v kategoriji naj avto 80. let izboril čudovito ohranjen in povsem originalni primerek belega 'G' porscheja 911 carrera 3.2 targa (druga generacija tega modela, 1973 – 1989) iz leta 1988, s katerim se je na tokratni shod pripeljal gospod Uroš. Oblikovna značilnost takšnih porschejev 911 sta oba relativno masivno izražena odbijača, ki lahko brez hujših poškodb (zvijanje) preneseta trke do hitrosti 5 km/h. S takšnim parom odbijačev so Nemci zadostili varnostnim potrebam tedanje ameriške administracije. Najbolj razvpiti predstavnik serije G je prvi porsche 911 turbo, znan po ljudskem imenu "Witwenmacher" (Widowmaker), ker je veliko njegovih voznikov ob srečanju z njim precenilo svoje vozniške sposobnosti …
V kategoriji naj avto 90. let je slavil rdeče obarvan 5-vratni renault 5 iz poslovilne serije 'Bye-Bye'. Gre za enega izmed zadnjih leta 1996 izdelanih primerkov tega priljubljenega avtomobila, ki ga premika relativno šibak, vendar zelo zanesljiv 1,4-litrski atmosferski 4-valjnik s 44 kW (60 KM) pogonske moči. Gre za avtomobil iz obdobja, ko je avtomobilska industrija še znala in hotela izdelovati enostavne in lahke avtomobile, današnji električni renault 5, ki ga slaboumni marketing rad primerja z originalno petko, si z originalom deli samo vizualno podobo. Nagrajeni renault 5 od gospoda Matica se lahko pohvali z originalnostjo v vseh pogledih in tudi ohranjenostjo, ki meji že skoraj na novo stanje vozila. Svoje zadoščenje je tokrat dobil tudi Slavko Rus iz Ribnice, ki se je na srečanje v Ljubljani pripeljal s pravo 'DDR ikono' v obliki legendarnega trabanta 601 (letnik 1988), ker je na podlagi njegove 'EMŠO številke' (gospod ima za sabo 72 let življenja) zmagal v kategoriji najstarejši udeleženec z 'mladodobnim' vozilom, ki je v pogledu dolžine njegove kariere pravi starodobnik (prvi trabanti 601 so se pojavili že leta 1963, leta 1989 so izdelali zadnjega trabanta z dvotaktnim pogonskim sklopom).
Tokratne zmage se je zelo razveselila tudi gospa Petra, ki se je v Ljubljano pripeljala z modro mazdo 323 F (primerek iz leta 1993, serija BG, 1989-1994). Pri oblikovanju te mazde s parom prednjih dvižnih luči, ki so ji zagotovile pošten odmerek karakterja in individualnosti, so japonski oblikovalci pokazali veliko hrabrosti in domišljije, ker je to še vedno edina kompaktna kombilimuzina (segment C, 'golfov razred'), kjer je oblikovalcem uspelo združiti atraktiven nos športnega avtomobila s karoserijo pohlevne kombilimuzine. Temu primerno drzna je bila tudi njena vozniška oprava, zato si je priborila zmago v kategoriji najbolj vozilu primeren oblačilni slog, kjer je poudarek na 'sinhroniziranju oblačil' z obdobjem nastanka vozila. V kategoriji naj presenečenje srečanja je blestel kultni mitusubishi L300 WD iz druge generacije (1983-1986), terensko dobro prehoden potniški kombi iz obdobja 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu (1984). Primerek iz leta 1983, ki je nekoč prevažal olimpijske smučarje in ostale tekmovalce, sta iz sosednje Hrvaške pripeljala Marta Šerić in Berislav Topol. Pri tem izrazito praktičnem avtomobilu cenita njegovo zgodovinsko pomembno ozadje in to, da je manjši in na terenu posledično okretnejši od nadvse čislanega volkswagna T3 s podobnim 4x4 pogonom.
Seveda pa smo se tudi tokrat posvetili lepoti žensk, ki po slovenskih in ostalih cestah vozijo 'mladodobnike', odnosno starodobnike. Tokrat je zmagala mična gospa Tatjana, ki se je v Ljubljano pripeljala v spremstvu soproga in dveh otrok. Tokratni shod so obiskali s čudovito ohranjenim aristokratskim predstavnikom nemške avtomobilske industrije v obliki srebrnega mercedes-benza 560 SEC (C126), ki so ga v Stuttgartu proizvajali približno 10 let (1981- 1991). Tatjana se je v Ljubljano pripeljala s predstavnikom druge generacije (1985-1991) tega vozila, ki še vedno navdušuje s svojo pristno kupe eleganco ob povezavi s 'pillarless' bočno podobo (v ZDA ji pravijo 'hardtop coupé') in s poštenim odmerkom sijoče kovine (eden izmed dobro vidnih dokazov velike vrednosti avtomobila, 4-kolesni 'pofl' za rajo je oropan te čudovite lastnosti, ki avtomobilu vdahne detajle in vrednost …). To je avtomobil iz časov, ko so bili mercedesi še pravi mercedesi, ko so v Stuttgartu še veljale vrednote, ki jih današnji izdelki te znamke nimajo več. Lep primer tega je mercedes-benz GLE coupé, ki seveda ni kupe, ampak samo 'visoko nasajena' 5-vratna kombilimuzina za vse, ki ne razumejo ali pa sploh ne poznajo prave Gran Turismo elegance, če želite svetu okoli vas povedati, da nimate okusa, potem je ta 'stvor' z izgledom 'nasedlega kita na obali' ('dinamičen' in 'športen' po mnenju slaboumnega marketinga …) pravi za vas (enako velja tudi za bavarsko 'SUV kupe' grotesko z oznakama X4 in X6).
Nagradili pa smo tudi naj 80 & 90 tehnični predmet. Tokrat je zmagal kovček z dragocenimi zakladi iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v nem pa so se skrivali Nintendov Game-Boy, Iskrin telefon ETA 80, legendarna 'Iskrina palačinka', ki je eden izmed največjih slovenskih in jugoslovanskih dosežkov na področju industrijskega oblikovanja. Leta 1978 ga je ustvaril oblikovalec Davorin Savnik, njegov izdelek je kasneje postal eden najbolj kopiranih telefonov na svetu. V kovčku se je nahajal tudi legendarni Sonyjev Walkman, ki ga njegov lastnik Uroš še vedno uporablja, ker pač ceni zgodovinsko vrednost takšne naprave, ki je dejansko spremenila svet, poleg tega pa najbrž ve, da je glasba analogna, zato so za njeno predvajanje najbolj primerne analogne naprave. Noben digitalni pripomoček vam ne more glasbe pričarati na ta način kot analogne naprave, to ni vprašanje kvalitete, temveč vprašanje avtentičnosti, ker imajo digitalne naprave ob tem težave, ker predvajajo posnetke s preveliko dinamiko (razmerje med najglasnejšim in najtišjim zvokom …), posledično digitalni zvok nima prav velike povezave z realnostjo.
Drugič smo letos izbrali tudi najlepši dvokolesnik, z njim se je pripeljal mladenič z imenom Enej, ki je v Ljubljano 'prijezdil' na kawasakiju GPZ 500, motorju iz časov, ko so se motociklistični novinarji še spraševali, kako bo motorist po tem, ko se njegov dvokolesni konjiček postavi v vodoraven, namesto vertikalen položaj, dvignil motocikel. V današnjih časih 'dobro zavaljenih' (velika masa je očitno postala cenjena dobrina …) avtomobilov so temu trendu žal sledili tudi motocikli, zato v današnjih časih za njihov dvig najbrž potrebujete že kakšno 'avtodvigalo', današnjih avtomobilističnih novinarjev pa to sploh ne zanima, očitno so pozabili v čemu je čar vožnje z lažjimi in posledično bolje obvladljivimi motocikli. Tudi letos smo podelili črni ('Anti-Greta') pokal, ki ga je tokrat dobil slovenski lastnik (Darko Hočevar) zelo solidno ohranjenega klasičnega ameriškega 'gas guzzlerja' (antiekološko vozilo, v to kategorijo lahko danes uvrstimo vse 2,5-tonske 'SUV krave', ogromne kombije za prevoz oseb in podobno odmerjene modne poltovornjake z dvojno kabino …) ameriške prestižne znamke Lincoln (model continental town coupé iz leta 1978), ki ga premika 6,6-litrski bencinski V8 motor, ki je celo v stanju, da mobilizira skromnih 123 kW (168 KM) pogonske moči, vendar ob povezavi s 433 Nm motornega navora … S tem, približno 2,8 tone težkim vozilom, ki z dolžino (približno 6 metrov) in širino (približno 2 metra) navdušuje vse fetišiste ogromnih 'cestnih 4-kolesnih galej in parnikov' boste na vsakih 100 prevoženih kilometrov z lahko zapravili od 20 do 30-litrov bencinskega goriva. Če ne drugega, lahko s takšnim vozilom opazovalcem dokažete, da imate veliko denarja, 'sirotinja', ki si po 100 prevoženih kilometrih ob ustavitvi vozila ne more privoščiti enega piva (razlika v količini porabljenega pogonskega goriva ob primerjavi z bencinsko gnanim sorodstvom) pa bo še naprej vozila 'traktorje' (dizelsko gnano vozilo) …
Tokratno dogajanje se je pričelo odvijati okrog 10. ure in se uradno zaključilo okrog 18. ure. V tem času je obiskovalce zabaval tudi DJ Roman Birk, ki je dejansko poskrbel za zelo primeren zvok iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, dogajanje pa je popestrilo tudi nekaj stojnic z gostinsko ponudbo ter stojnice, kjer ste lahko kupili različne, z avtomobili povezane izdelke v obliki avtomobilskih miniatur in pa simpatičnih 'povštrov' v obliki različnih avtomobilov. Na prireditvi pa smo opazili tudi nekaj pomembnih obiskovalcev. Ker je prireditev potekala pod patronatom zveze SVAMZ, nas je z obiskom počastil njen predsednik Franci Škrjanec, najbolj znani obiskovalec letošnje prireditve pa je legendarni Matjaž Tomlje, najuspešnejši slovenski avtomobilski dirkač in velik poznavalec in ljubitelj avtomobilov, s svojo prisotnostjo pa nas je počastila tudi priznana pisateljica Nina Kosmač, ker poleg knjižne ceni tudi avtomobilsko kulturo.
