Vsako leto na slovenskih cestah umre več voznikov motociklov, podobne trende kljub množici preventivnih akcij pričakujejo tudi v prihodnjih letih. Ena izmed možnosti, kjer bi lahko vozniki motociklov varno vozili, je dirkališče, ki ga Slovenija nujno potrebuje.
Tako so se strinjali govorci včerajšnje okrogle mize o vplivu moto športa na varnost v cestnem prometu v okviru 10. sejma Moto boom. Slišati je bilo, da so dirkači, potem ko slečejo kombinezon, najbolj varni vozniki in da so izkušnje tiste, ki jih bodo naredile najbolj varne. Če želijo pri gradnji poligona sodelovanje države, bodo morali motoristi spremeniti terminologijo in namesto dirkališča zahtevati poligon, besedo užitek pa zamenjati s pridobivanjem spretnosti, izkušenj.
»Vrsto let podpiram idejo, da Slovenija dobi dirkališče, a da se bo to zgodilo, moramo upoštevati nekaj pogojev. Med njimi je spremenjena terminologija, država namreč ne bo dala denarja za užitek in adrenalin, če bomo namesto dirkališča gradili poligon in pridobivali izkušnje, spretnosti, pa bo šlo za varnost,« je povedal direktor Javne agencije RS za varnost prometa Ljubo Zajc. Varnost v cestnem prometu vidi kot dobičkonosno priložnost. »Z zmanjšanjem števila nesreč smo državi ta trenutek prihranili 30 milijonov evrov, a država mora videti, da se ji ta denar splača vložiti v poligon. Pri tem bo uspel tisti ponudnik, ki bo v javno-zasebnem partnerstvu povezal državo in užitek,« je povedal.
Župan Občine Vransko Franc Sušnik, kjer so zgradili Center varne vožnje, je med drugim opozoril na težave pri umeščanju tovrstnih objektov v okolje, saj je dovoljenja z obstoječo zakonodajo skoraj nemogoče dobiti. Vozniki motociklov so ena najbolj izpostavljenih skupin v cestnem prometu. Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je na okrogli mizi povedal, da se prometne nesreče z motocikli pogosto zgodijo tudi zaradi nespretnosti voznikov. Ne smemo pozabiti niti na ostale udeležence v cestnem prometu, ki ogrožajo motoriste. Po podatkih Leskovarja namreč 40 odstotkih prometnih nesreč z motoristi povzročijo ostali udeleženci.
Lani je umrlo 28 motoristov, kar je več kot leto poprej. Bistveno več, kar 214, je bilo hudo telesno poškodovanih. »Naš cilj je, da zmanjšamo število umrlih in hudo poškodovanih. Želimo , da do leta 2021 na slovenskih cestah ne bi umrlo več kot 12 motoristov in ne bi bilo več kot 100 hudo poškodovanih, čeprav vsi sledimo cilju, da obojih sploh ne bi bilo, vsaka žrtev je preveč,« je dejal Leskovar. Pomladni meseci so za motoriste najbolj problematični, saj nimajo takšne psihofizične kondicije kot na višku sezone, tudi asfalt je tačas še precej hladen. Leskovar je poudaril, da skušajo s pomočjo statističnih podatkov ugotoviti, kdaj je najbolje poostreno nadzorovati motoriste, pomembna je preventiva, ko policija organizira številne akcije s koristnimi teoretskimi in praktičnimi nasveti za takšne voznike.
Da država nima orodja, s katerim bi motivirala motoriste, da bi res varno ravnali, je dodal Zajc. “Motorist sam bi se moral zavedati, da je doma pustil ženo, otroke, kredit za avto. Z represijo se ne da vplivati na takšno motivacijo,” je dejal Zajc. Pojasnil je, da so v zadnjih 10 letih prepolovili število mrtvih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah na Slovenskem, pri voznikih motornih koles pa je trend ravno obraten. Težave imajo tudi v državah, ki na splošno veljajo za bolj varne, denimo na Švedskem, Nizozemskem, v Nemčiji.
Stanislav Zotlar z Direkcije RS za ceste je udeležencem okrogle mize povedal, da je na nevarnih odsekih slovenskih cest 85 opozorilnih tabel, kar pomeni, da je označenih okoli 500 kilometrov oziroma 10 odstotkov cest.
O moto športu je govoril predsednik AMZS šport Drago Alenc, ki pravi, da je na tem področju težko pridobiti sponzorje, potrebovali pa bi davčni sistem, ki bi bolj spodbujal gospodarstvo, da bi vlagali v ta šport. Zaradi prepovedi vožnje v naravnem okolju, vedno težje organizirajo avto-moto dogodke.
»Verjamem, da je naložba v poligon oziroma dirkališče ekonomsko upravičena naložba. Ni res , da bi ga uporabljali le poleti, pozimi je recimo dosti voznikov motornih sani, ki jih je treba pripeljati iz naravnega v nadzorovano okolje,«pa je razložil Anton Travner iz Moto društva Mach 5.
