V teh dneh se je v Ljubljani odvila 13. strateška energetska konferenca En.odmev 020, ki jo organizira medijska hiša Montel Energetika.NET. Konferenca se je letos posebej posvetila novi energetski krajini, del programa pa je bil posvečen tudi elektromobilnosti, in sicer v sklopu drugega omizja in na predavanju Philippa Vangeela, generalnega sekretarja Evropskega združenja za elektromobilnost. Dogodek se je zaključil s predavanjem Pawla Bialke, partnerja v vodilni svetovni raziskovalni in svetovalni hiši Gartner, ki je orisal trende jutrišnjih gospodarstev.
Zaradi strožje zakonodaje pričakovati velik skok novih modelov EV
Da bi dosegli cilj pariškega sporazuma, mora do leta 2030 tržni delež električnih vozil (EV) doseči 50 odstotkov, je na včerajšnji tradicionalni 13. strateški energetski konferenci En.odmev 020 poudaril Philippe Vangeel, generalni sekretar Evropskega združenja za elektromobilnost (AVERE). »Dobra novica je, da evropsko omrežje postaja vse bolj zeleno. To pomeni, da tudi električna vozila vsako leto postajajo vse bolj zelena,« je pristavil.
Na cestah v EU se danes vozi 308,3 milijona motornih vozil z motorjem na notranje izgorevanje. Medtem je ambicija evropskega zelenega dogovora, da bi imeli do leta 2025 milijon točk za polnjenje električnih vozil (danes jih imamo 140.000) in na cestah 13 milijonov električnih vozil (danes 975.000). Globalno naj bi medtem do konca letošnjega leta po cestah vozilo 10 milijonov osebnih vozil na električni pogon. Kako bo sicer EU dosegla svoj zgoraj omenjeni cilj? Kot je omenil Vangeel, je Evropska komisija v dokumentu o evropskem zelenem dogovoru zapisala, da je treba izpuste v prometu do leta 2050 (glede na leto 1990) zmanjšati za 90 odstotkov in da mora cestni promet po letu 2025 odločno stopiti na pot doseganja ničelnih izpustov. Ob tem v dolgoročni strategiji Komisija pričakuje, da bo do leta 2050 velik delež prometa električen.
K prehodu na e-mobilnost sicer prispeva strožja evropska zakonodaja na področju izpustov CO2. Ker bi morale biti v naslednjih desetih letih emisije osebnih vozil tako nizke, da motorji z notranjim izgorevanjem ne bodo več mogoči, mora avtomobilska industrija najti druge rešitve. Zato je tudi pričakovati vse več različnih modelov električnih vozil, je dejal Vangeel. Poleg zaostritev v zakonodaji »po svetu vidimo tudi spremembe v obnašanju – na primer, ljudje v mestih nočejo več avtomobilov«, je omenil Vangeel. Trg z električnimi vozili sicer raste, ključna za njihov uspeh pa je baterija – kot ključna tehnologija. »Stroški baterij padajo, njihov doseg se viša,« dodaja Vangeel in izpostavlja dodaten izziv v večji izgradnji polnilne infrastrukture. Izzivi so tudi interoperabilnost, cenovna transparentnost, ‘roaming’ in krajšanje časa polnjenja.
Pri energetski tranziciji bo ključen aktivni odjemalec
Na popoldanskem omizju konference En.odmev je mag. Matjaž Osvald, izvršni direktor Elektra Ljubljana, poudaril, da bo aktivni odjemalec pri energetski tranziciji ključen, pri čemer mu je potrebno ponuditi orodje, da postane aktiven. Vloga aktivnega odjemalca bo zlasti v luči prožnosti v prihodnje izjemno pomembna, poudarja tudi Aleš Koželjnik, direktor področja Upravljanje energentov in energije v skupini Petrol. Obremenjenost elektroenergetskega omrežja vpliva na zanesljivost dobave energije
in kot poudarja Koželj, bodo v prihodnosti najbolj uspešne hitre in prožne enote, ne največje.
Aktivni odjemalec je odjemalec, ki prilagaja svojo proizvodnjo in odjem različnim potrebam, meni Osvald. Mag. Mirko Marinčič, poslovni direktor v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE), pa ob tem izpostavlja, da v prihodnje ne bodo več prodajali kilovatne ure, temveč pakete in storitve. Po besedah mag. Gorazda Lampiča, direktorja podjetja Elaphe, je sicer industrija tista, ki mora najti primerne rešitve. Politika ne sme določati, katero tehnično rešitev je primerno nekje uporabljati, določiti mora le zahteve, ki jih mora rešitev, storitev ali produkt izpolniti, je dodal.
Dr. Maja Jerala, menedžerka InnoEnergyjevega slovenskega huba, je dodatno izpostavila pomen tako tehnoloških inovacij kot storitev pri energetski tranziciji, pri čemer predstavljajo v luči energetskih skupnosti velik izziv zlasti hranilniki električne energije. Slovenija je po količini in kvaliteti inovacij ena od najbolj uspešnih v EU, vendar jih precej tudi propade, še pojasnjuje. Sodelovanje s start-upi lahko predstavlja veliko korist za veliko podjetje predvsem z vidika novega znanja, pri sami implementaciji idej pa je potrebno biti previden, ob tem opozarja Koželj.
O hranilnikih električne energije je beseda tekla tudi v jutranjem pogovoru z Romanom Bernardom, direktorjem in solastnikom družbe NGEN, ki premika meje na področju shranjevanja energije v Sloveniji. Baterijski hranilnik, ki je bil pred približno pol leta odprt na Jesenicah, je bil januarja uspešno vključen v sistem slovenske regulacije (sodeluje v sekundarni elektroenergetski rezervi), je pojasnil Bernard.
Naslednji baterijski hranilnik, postavitev katerega je v teku v Talumu in ki bo po besedah Bernarda dokončan junija, bo še večji po priključni moči in kapaciteti od obstoječega na Jesenicah – inštalirana moč bo tako 18 MW, priključna moč pa 16 MW. S tem bo skupna kapaciteta hranilnikov znašala okoli 30 MW, je dejal Bernard. Naslednji cilj NGEN-a pa je postavitev 10 tisoč majhnih hranilnikov, pri čemer bodo prvi testni majhni hranilniki postavljeni že letos. Kot je pojasnil Bernard, imajo namreč v načrtu že do tega poletja postaviti 50 manjših hranilnikov.
Sicer pa Bernard še poudarja, da je Slovenija majhen trg, zaradi česar se v NGEN-u pripravljajo, da gredo izven Slovenije. Trenutno zelo intenzivno potekajo pogovori v Avstriji in na Poljskem.
Podjetje mora imeti jasen cilj in 'izumiti prihodnost'
Podjetje mora izumiti lastno prihodnost, so ob zaključku slišali udeleženci konference En.odmev 020 v organizaciji Montel Energetike.NET. Če tega ne stori, zdrsi v prihodnost in sledi sledilcem, je izpostavil Pawel Bialka, partner v vodilni svetovni raziskovalni in svetovalni hiši Gartner.
Podjetja morajo imeti cilj kot tudi jasno poslovno, okoljsko in družbeno sliko proti kateri gredo, da zgolj ne navigirajo skozi nevihto, poudarja Bialka. Disrupcijam, med katere lahko štejemo vse od inovacij do politik in družbe na splošno, se mora podjetje prilagoditi. Potrebno je biti buden, poudarja Bialka in izpostavlja, da je eden od večjih izzivov prepoznati za podjetje koristno disrupcijo in na drugi strani trend. Način, s katerim prepoznamo, ocenimo verjetne disrupcije in razvijemo strateške odzive, je »nenehno predvidevanje«, pravi Bialka. V podjetju je zato po njegovih besedah pomemben koncept t. i. ‘arhitekture podjetja’, torej discipline za proaktivno in celostno vodenje odzivov podjetij na disrupcije z identificiranjem in analizo izvajanja sprememb v smeri želene poslovne vizije in rezultatov. Živimo v volatilnem, nezanesljivem, kompleksnem in dvoumnem času, še pridaja Bialka, in če želimo rešiti izzive, moramo biti usmerjeni v dosego ciljev.
Med prihodnjimi disrupcijami so po njegovih besedah denimo hibridni oblaki, internet stvari (IoT), umetna inteligenca ali pa tudi proces robotske avtomatizacije. Trenutno pa ima učinke seveda tudi koronavirus.
Več podrobnosti najdete na portalu Montel Energetika.NET.
