Opis in fotogalerija

Morda se sprašujete, zakaj je Renault ob capturju in australu potreboval še enega oblikovnega križanca? A če se postavite v vlogo družine, ki ji je captur nekoliko premajhen, austral prevelik in predrag, megane pa vozi le še na elektriko, je symbioz lahko ravno pravšnji. Morda na prvi pogled ni tako očitno, a je 4,41 metra dolg avtomobil zasnovan na platformi CMF-B, ki je enaka kot pri manjših cliu in capturju. Če smo čisto natančni, gre za podaljšano izvedbo capturja, zato sta si v marsičem zelo podobna, pa čeprav sodobno drzna zunanjost tega ne izdaja povsem.

Da se na cesti za njim obračajo glave, je nekaj, a je pomembnejša vrlina symbioza njegova praktičnost. Sprednji del kabine je praktično enak tistemu v capturju, precej bolj razkošen pa je proti zadku, kjer prilagajanje med prostorom za potnike na zadnji klopi in v prtljažniku zagotavlja kar 16-centimetrski vzdolžni pomik zadnjih sedežev. Prtljažnik tako lahko meri družinsko uporabnih 492 ali pa kar 624 litrov. Ko smo že pri prostoru, omenimo tudi množico odlagalnih mest za razne drobnarije. Zadaj gre sicer le za velika predala v vratih in mrežast žep v naslonih sedežev, medtem ko je spredaj na voljo večji del od skoraj 25 litrov skupnih odlagališč. Sredinska konzola ima poličko za brezžično polnjenje telefona, velik predal pod njo in še večjo površino pod konzolo z ročico menjalnika. Kar sedem litrov pa sprejme zaprt predal pred sovoznikom.

16 centimetrov se vzdolžno lahko pomika zadnja klop.

Tudi z novodobnimi pripomočki symbioz lepo razvaja družino. To počne s 26,4-centimetrskim osrednjim zaslonom sistema OpenR Link z vgrajenimi Googlovimi funkcijami in z možnostjo glasovnega upravljanja ter brezžične povezave naprav (Apple ali Android). Pri tem je škoda, da je slika vzvratne kamere na zaslonu podpovprečne kakovosti. Danes skoraj obvezna oprema so priključki za pametne naprave, kar symbioz rešuje z dvema vtičema USB-C, nekoliko bolj teatralen dodatek pa je samozatemnitvena steklena streha, ki jo je mogoče zatemniti s pritiskom na gumb ali celo z glasovnim ukazom.

Pogonska tehnika je poznana hibridna kombinacija atmosferskega bencinskega motorja in dveh elektromotorjev. Eden od elektromotorjev je pogonski in prispeva 36 kW (49 KM), medtem ko drugi služi kot zaganjalnik in alternator, zmore pa 15 kW (20 KM). Bencinski motor deluje v varčnem Atkinsonovem ciklu in zmore 69 kW (94 KM). Skupaj je na voljo 105 kW (143 KM) sistemske moči. V času od testa do objave članka so pri Renaultu sicer že premešali karte in 1,6-litrski bencinski stroj zamenjali z novejšim 1,8-litrskim, ki namesto 67 zmore 80 kW (109 KM), tako da skupna moč znaša 118 kW (160 kM). Pri tem pogonu je posebnost je tudi menjalnik s štirimi stopnjami prenosa za bencinski motor in dvema za elektromotor, pri čemer nima sklopke, ampak gladko delovanje zagotavlja elektromotor, ki »zapolni luknje« pri speljevanju in prestavljanju.

6,3 litra je znašala povprečna poraba na testu.

Kar se vožnje tiče, bi lahko rekli, da ima pogon dve precej različni plati. V mestu, kjer so obremenitve manjše, je prijetno poskočen in veliko časa vozi le na elektriko. Nekoliko moteče je bilo pozno prestavljanje, ko je bil bencinski motor pri 50 km/h neprijetno glasen, menjalnik pa kar ni hotel v višjo prestavo. Na avtocesti pa se 1,2-kWh baterija kaj hitro izprazni in delo opravlja le bencinski motor. Razmeroma skromna moč (stari motor!) pomeni, da je tudi takrat precej glasen. Priganjanje mu torej ne leži najbolj, je pa zato svetla točka zmerna poraba, ki je na našem testu v povprečju znašala 6,3 litra. Simbioza, če se navežemo na njegovo ime, pomeni tesno povezavo dveh različnih organizmov v skupnost, ki obema koristi. To ravnovesje so pri Renaultu s symbiozom prav gotovo dosegli tako z obliko križanca kot kompaktno, a prostorno zasnovo, in pogonsko tehniko. Vprašanje je le, ali se razmeroma draga kombinacija ujema tudi z družinskim proračunom ali pa je boljša izbira blagi hibrid za dobre štiri tisočake manj?