Leta 1965 so pri francoski znamki Peugeot, ki je takrat simbolizirala zelo konservativno usmerjeno avtomobilsko znamko z modeli za kupce avtomobilov iz srednjega razreda, predstavili novi vstopni model 204, pravega avantgardista s prednjim pogonom in istočasno tudi enega izmed prvih kompaktnih serijskih avtomobilov z vgrajenim dizelskim motorjem.
Začetek zgodbe o tem naprednem in tržno zelo uspešnem avtomobilu (v enajstih letih proizvodnje so Francozi izdelali približno 1,6 milijona primerkov) sega v leto 1957, ko so pri tej znamki začeli razvijati nov avtomobil s hišno razvojno oznako M1. Za razvoj in nastanek tega avtomobila je bil odgovoren hišni konstruktorski trio (Roland Peugeot, Maurice Jordan in Marcel Dangauthier), za njegovo dokončno podobo je zaslužen slavni Italijan (Battista 'Pinin' (mali) Farina), ki je kasneje (leta 1963) oblikoval slavni konceptni cadillac 'Jacqueline' (Kennedy). Ta cadillac smo pozneje spoznali v precej pomanjšani obliki kot peugeot 204 kabriolet, za obliko serijskega kombi-kupeja je leta 1966 poskrbel hišni oblikovalec Paul Bouvet. Ta oblikovalski podvig mu je takrat prinesel tudi prestižno nagrado (Grand Prix de l'Art et de l'Industrie) za industrijsko oblikovanje. Prvi serijski primerki modela 204 so nastali v decembru leta 1964, čeprav se je publiki predstavil šele v aprilu leta 1965 v Parizu.
Čeprav bi takšen, za tedanje čase izredno napreden koncept avtomobila (prečno postavljen pogonski motor, prednji pogon, vgradnja majhnega dizelskega motorja in kasnejši nastanek prvega pravega serijskega kombi-kupeja…), pričakovali od dveh pravih francoskih revolucionarjev (znamki Citroën in Renault), so se v Sochauxu takrat odločili za posnemanje originalne britanske ideje (originalni mini), ki so jo Francozi predstavili v povsem novi, limuzinski in karavanski, kasneje pa tudi v še bolj športni podobi (3-vratni kombi-kupe in 2-vratni kabriolet). Takšen koncept moderne 4-vratne kompaktne limuzine, ki je že leta 1966 prejela spremenjeno podobo zadka (nekoliko večji in bolj navzven pomaknjen par zadnjih luči, drugačne okrasne letvice), ter 5-vratne break (karavan) različice je na tržišču hitro pometel s tedaj zastarelo konkurenco (avtomobili te velikosti z zadnjim pogonom…), poleg tega je povzročil nastanek številnih kopij v obliki podobno zasnovanih serijskih izdelkov drugih znamk (renault 12, fiat 128 in 5-vratna simca 1100…).
Podobno lahko rečemo tudi za 3-vratni kombi-kupe s sedežno konfiguracijo 2+2, ki je kot se za pravi kupe tudi spodobi, nastal na krajši medosni razdalji (2305 mm, dolžina avtomobila: 3740 mm), ker smo lahko to nekoliko bolj praktično kupe zasnovo kasneje videli tudi pri nekaterih serijskih kupejih drugih znamk (ford capri II, volkswagen scirocco, alfa romeo alfasud spint, fiat 128 3P berlinetta, toyota celica liftback, opel manta CC…). Zelo dobro so kupci, predvsem Nemci, sprejeli tudi kabrioletsko različico modela 204, ki je imela enako dolžino in medosno razdaljo kot kupe. Podobno je bilo tudi z vgrajenimi pogonskimi sklopi. Na začetku kariere tega kompaktnega modela so Francozi vanj vgrajevali samo 1,1-litrski bencinski motor, ki je na začetku lahko mobiliziral 35 kW/48 KM pogonske moči, kasneje so predstavili tudi močnejše izpeljanke tega motorja, ki so lahko sprostile največ 43 kW/59 KM. Osnovna različica s 36 kW je lahko dosegla največjo hitrost v območju 136 km/h, različica s 43 kW ga je pognala do 140 km/h.
Ob opisovanju peugeota 204 velja omeniti revolucionarni 1,26-litrski atmosferski dizelski motor iz aluminija, ki je že takrat lahko dosegel šele danes običajnih (za dizelske motorje) 5000 motornih vrtljajev v minuti in ob tem najprej sprostil samo 26 kW (35 KM), kasneje pa tudi 29 kW (40 KM) pogonske moči, kar je zadostovalo za doseganje tedaj povsem solidne največje hitrosti 130 km/h. Edino pri pospeševanju od 0-100 km/h so si potniki morali vzeti čas, ker je to trajalo danes neverjetnih 38 sekund. 204 z vgrajenim dizelskim motorjem so najbolj cenili tedanji obrtniki, ker je obstajala tudi tovorna različica tega modela v obliki zaprtega furgona, ki je bila izredno skromna pri zadovoljevanju potreb po pogonskem gorivu. Tovarniški podatki so omenjali samo 4,7-litra v povprečju porabljenega dizelskega goriva na vsakih sto kilometrov, nemškim novinarjem je uspel še bolj neverjeten podvig, ker so s takšnim peugeotom že v tistih časih dosegli še nižjo povprečno porabo v območju štirih litrov. Kasneje so razvili 1,36-litrski dizelski motor, ki je uporabniku ponujal 33 kW (45 KM). Ko so tako gnanega peugeota 204 leta 1976 upokojili, je predal žezlo golfu prve generacije z vgrajenim dizelskim motorjem, ki ga je golf obdržal do današnjih dni.
Zanimivo je tudi razmišljanje tedanjih kupcev, ki so razmišljali kot danes razmišljajo Američani, ker kupcem 4-vratnih limuzin (dolžina: 3990 mm, širina: 1560 mm, višina: 1400 mm, medosna razdalja: 2595 mm, masa avtomobila: 865 kg) dizelskega motorja niso ponudili vse do septembra leta 1975, čeprav je proizvodnja dizelsko gnanih tovornih različic stekla že v oktobru leta 1967. Leta 1968 so to ponudbo razširili še na karavanske različice modela 204. Poznavalci ocenjujejo, da so Francozi do konca proizvodnje v juliju leta 1976 izdelali približno 150.000 dizelsko gnanih peugeotov 204, od tega je samo 30.000 dizelsko gnanih limuzin, čeprav je bila to najbolj uspešna karoserijska različica tega modela (izdelanih 1.020.029 primerkov), nato sledi karavan (485.336 primerkov), gospodarsko orientirani 204 U4 'Fourgonnette' (37.994 primerkov) in na koncu še prestižna športnika (204 coupé (42.756 primerkov) in cabriolet (18.181 primerkov)).
Različica za severnoameriško tržišče
