V primeru prvega serijskega modela te znamke je šlo za 'phaeton' (open tourer) izvedbo z modelno oznako 24 HP Torpedo (4,0-litrski štirivaljnik, 42 KM pri 2200 vrt/min) ki so ga do leta 1914 izdelali v 300 primerkih. Temu modelu je vse do današnjih dni sledila možica serijskih in tekmovalnih modelov, ki so milanski znamki zagotovili ogromno športnih in komercialnih uspehov. Zgodovina te slavne znamke je tako obširna, da bi jo človek lahko dobro opisal le v knjigi s precej stranicami, zato se
bom sam v tem članku spomnil le nekaterih, mogoče najpomembnejših dogodkov v 99-letni zgodovini znamke Alfa Romeo.
Leta 1913 so predstavili model 40-60 HP (1913 – 1922) s prostornino motorja dobrih šest litrov (ventili spredaj, njihovo delovanje upravlja sistem drogov in gredi, na podnožju sta dve odmikalni gredi), ki je lahko mobiliziral od 70 (2200 vrt./min) do 82 KM (2400 vrt./min). Konstruktor Giuseppe Merosi je takrat razvil tudi tekmovalni model Grand Prix (1914 – 1921), ki ga je premikal 4,5-litrski štirivaljni motor (102 KM pri 3000 vrt./min (1921)) z dvema odmičnima gredema ter 16-ventilsko
tehnologijo. Z njim so tedanji pogumni vozniki dosegali hitrostno območje 150 km/h.
Leta 1915 se spremeni lastniška struktura podjetja, ker se na sceni pojavi industrialec Nicola Romeo, posledično pa se spremeni tudi ime podjetja. Leta 1922 predstavijo Alfa Romeo RL (1922-1927), prvi serijski izdelek, opremljen s šestvaljnikom, nekoliko kasneje pa tudi štirivaljni Alfa Romeo RM (1923-1925). Leta 1925 so Italijani s tekmovalnim modelom P2 osvojili takratni Grand-Prix pokal (1. Avtomobilistično svetovno prvenstvo) in zmago okronali s kovinskim lovorjevim vencem, ki obkroža
značko znamke. Model P2 je kasneje nadomestil kompresorsko gnani model P3, ki je pod Ferrarijevo taktirko ustvaril vozniške legende (Tazio Nuvolari, Louis Chiron in Rudolf Caracciola), ker jih je v tistih časih vodil od zmage do zmage…
Paralelno z zmagami na stezi se je takrat odvijala zlata era na področju komercialnih uspehov, ker so prestižni športni izdelki te znamke takrat prinašali lastnikom superzvezdniški status. V tem primeru govorimo o različnih klasičnih modelih z oznakama 6C (1928 – 1952) in 8C (1931-1938) z delovno prostornino vgrajenih motorjev v območju od 1,5 (6C) do 2,9-litra (8C).
Po končani 2. svetovni vojni se prične odvijati bolj masovno izražena proizvodnja, ki je manufakturo počasi spremenila v velikoserijskega proizvajalca. Pri tem je veliko pripomogel prestižni model 1900, ki so ga izdelovali od leta 1950 do leta 1958. Leta 1954 sledi prva Giulietta (v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo dobili drugo), ki so jo po zgledu večjega modela (1900) ponujali tudi v kupe in spider izvedbi vse do leta 1964. Dve let prej je Giulietta dobila naslednico v obliki
legendarnega modela z imenom Giulia (1962 – 1976). Ta štirivratna limuzina in dvovratni limuzinski predstavniki BMW-jeve serije 1502-2002 turbo so v tistih časih utelešali vse tisto, kar lahko označimo kot pristne in zelo spodobne športne limuzine, oba predstavnika pa sta takrat z objavo neštetih primerjalnih (Alfa Romeo 'versus' BMW) testov tudi pridno polnila naslovnice takratnih znanih avtomobilističnih magazinov, ki obstajajo še danes. Tudi Giulia je dobila pristno kupe verzijo, ki je
kasneje postala slavna športna ikona v obliki tekmovalnih GTA verzij.
Leta 1966 se na sceni pojavi legendarni 'Spider Duetto', dvosedežni kabriolet, ki je ob izvršenih modifikacijah vztrajal v proizvodnji vse do leta 1994 in si že zdavnaj pridobil tudi kultni status. Leta 1970 smo dočakali prihod predhodnika današnje 'Super Alfe' (8C Competizione), ki ga je premikal modificirani 2,6-litrski bencinski V8 motor (200 KM) iz tekmovalnega modela Tipo 33. Za kultni status modela Montreal je poskrbela filmska vloga v filmu 'The Marseille Contract' (1974, režija:
Robert Parrish, film je znan tudi pod naslovom 'The Destructors'), kjer slavni igralec Michael Caine s svojo temno rjavo Alfo preganja rumeni Porsche 911 na francoskih podeželskih cestah v bližini mesta Marseille.
Leta 1985 so ob njihovi 75-letnici obstoja predstavili model z oznako 75, ki je po zaslugi zadnjega pogona med ljubitelji kasneje prevzel titulo 'zadnje prave Alfe', njegov naslednik v podobi modela 155, ki je nastal že pod Fiatovo taktirko pa je dokončno pomedel z zadnjim pogonom, čeprav v zadnjih časih slišimo, da se bodo časi modelov z zadnjim pogonom morda vrnili. Stoletnico bodo Italijani počastili še z predstavitvijo napredne tehnologije, Alfa Romeo v septembru napoveduje začetek
prodaje Alfe Romeo MiTo z 1.4 Turbo bencinskimi MultiAir motorji. Gre za revolucionarno tehnologijo, ki so jo razvili in patentirali v FPT – Fiat Powertrain Technologies. To razširja paleto zmagovalnega modela, za katerega je bilo od lansiranja zbranih 60.000 naročil v 34 državah na petih kontinentih.
