Prosojni sejemski eksponat
Pomočni nosilni okvir
V letošnjem februarju bo minilo že osemdeset let od prve predstavitve legendarnega Oplovega modela olympia, ki je takrat postavil povsem nove tehnološke standarde pri izdelavi avtomobilov, predvsem na račun samonosne karoserije iz jekla, ker je to prvi nemški serijski avtomobil s 'pontonsko' karoserijo.
S tem serijskim modelom, ki je izdelan po še danes uveljavljenih principih (besedo 'poroka', ki označuje spojitev karoserije in pogonskega sklopa so prvič uporabili pri znamki Opel, številka uradnega nemškega patenta takšnega postopka: 765899, prijavljenega 26. junija leta 1935) sestavljanja avtomobilov, so v Rüsselsheimu takrat dosegli rekordne prodajne rezultate, ker so kupcem že leta 1936 dobavili približno 121.000 primerkov tega avtomobila. Ta opel se ponaša še z enim rekordom, ker je olympia prvi avtomobil na svetu, ki je uspešno preletel Atlantik, čeprav tedanji jubilejni primerek opla s serijsko številko 500.000 (od začetka proizvodnje leta 1899) tega 10.000 kilometrov dolgega preleta ni izvedel samostojno, temveč ob pomoči legendarnega in kasneje nesrečnega cepelina Hindenburg (dolžina: 245 m, višina: 41 m, masa zrakoplova: 220 ton). Takšen spektakularen prihod v Rio de Janeiro, kjer so avtomobil predali pomembnemu kupcu (tedanje brazilsko prometno ministrstvo), je leta 1936 odmeval po celem svetu in znamki Opel takrat zagotovil toliko publicitete, da so nemškim kupcem še istega leta prodali točno 37.127 primerkov tega priljubljenega in takrat zelo naprednega modela, ki so ga prvič predstavili leta 1935 na tedanjem avtomobilskem salonu v Berlinu. Zato vas ne sme začuditi podatek, ki pravi, da je bila znamka Opel v tistih časih eden izmed največjih in tudi izvozno zelo uspešnih evropskih proizvajalcev avtomobilov.
Prva olympia (dolžina: 395 cm, masa avtomobila: 835 kilogramov), ki je junak naše zgodbe, je takrat navdušila tudi tedanje nemške kolege, ker so novinarji nemške revije „Motor und Sport“ ob testiranju takšnega opla zapisali, da so njegove vozne lastnosti in zmogljivosti nadpovprečne, sploh ob upoštevanju dejstva, da gre za avtomobil, ki ga premika samo 1,3-litrski bencinski štirivaljnik, ki je na začetku kariere lahko mobiliziral samo 18 kW (24 KM) pogonske moči, ki mu je zagotovila največjo hitrost 95 km/h (povprečna poraba (l/100 km): 9 litrov). Za to je zaslužna tudi samonosna karoserija, ki je poskrbela za precej nižjo maso (- 135 kilogramov), boljšo aerodinamiko in tudi nižje težišče (- 15 cm) avtomobila kot pri serijskem predhodniku (opel 1.2 litra (1931-1935) tega modela. Olympia se je kupcem predstavila v dveh karoserijskih različicah (limuzina in 'Cabrio Limousine' (pol-kabriolet)), na začetku s samo enim parom bočnih vrat in jekleno karoserijo s pomožnim nosilnim okvirjem, ki je lastniku zagotovila večjo trdnost karoserije in tudi precej boljšo varnost.
O tem priča tedanje razmišljanje Oplovih konstruktorjev, ki so na viličastem prednjem delu pomožnega kovinskega okvirja namestili prečno letev, ki jo lahko označimo kot predhodnico podobnih današnjih rešitev, ker je to v bistvu prva načrtovana zmečkljiva cona v celotni zgodovini avtomobilizma. Kot posebnost modela olympia omenjajo tudi prednji sedežni par s pomičnim hrbtnim delom, kar je takrat predstavljalo resnično novost. K uspehu tega modela je pripomogla tudi zelo ugodna prodajna cena, ki je bila posledica enostavnejše in hitrejše serijske proizvodnje. Za opel olympio je nemški kupec leta 1935 odštel najmanj 2.500 tedanjih mark, zato je imela olympia približno 450 mark nižjo prodajno ceno kot predhodni model. Leta 1938 so Nemci izvedli prvo pomembno modelno osvežitev tega modela, ki je prinesla nekoliko spremenjeno podobo, nov 1,5-litrski bencinski motor in tudi novo štirivratno limuzinsko različico. Do konca leta 1940 so Nemci izdelali točno 168.875 primerkov tega modela, čigar proizvodnjo je prekinila druga svetovna vojna. Proizvodnjo so nadaljevali šele leta 1947, ker je predvojna olympia prvi povojni serijski model znamke Opel.
O tem kako napredne so bile tedanje konstruktorske rešitve znamke Opel priča tudi podatek o kasnejši licenčni stuttgartski proizvodnji Oplovega 3-tonskega tovornjaka, ker so morali pri znamki Mercedes-Benz leta 1942 z znamko Opel skleniti licenčno pogodbo za izdelavo tovornega modela blitz (1936-1946), ki so ga kupci izdelkov iz Stuttgarta poznali kot model L 701. Za dokončno sklenitev tega zanimivega dogovora, ki so se ga v Stuttgartu takrat branili kot 'hudič križa', je poskrbel tedanji oborožitveni minister Albert Speer, ki se je po sojenju v Nürnbergu predstavljal javnosti kot edini 'dobri nacist'. V takšno rešitev transportnih potreb so nacisti takrat prisilili tudi znamko Borgward. Tako je v Stuttgartu od avgusta leta 1944 do sredine leta 1949 nastalo točno 10.300 primerkov tega lahkega tovornjaka s skupno 5,5-tonsko maso (nosilnost: 3,3 tone), ki se je odlično obnesel tudi izven utrjenega vozišča.
'Poroka'
Prihod v Rio de Janeiro (1936)
Opel olympia (1938-1940)
Opel 1.2 litra
Opel blitz
Mercedes-Benz L 701
Zadnji izdelani primerek
