Škoda Octavia Kombi
Škoda 1202 STW
Leta 1963 se je pojavila unikatna, prototipna škoda 1000 MB kombi (tip 990 STW), ki naj bi nadomestila Škodino prodajno uspešnico v obliki prvotne octavie kombi (tip 993 C, 1960-1971), vendar novi prototipni karavan na testiranjih ni izpolnil pričakovanj, zato nismo nikoli spoznali serijske 5-vratne škode 1000 MB.
Zgodba o tedaj izredno moderni škodi 1000/1100 MB se je pričela odvijati na začetku leta 1959, ker so se takrat odločili za razvoj naslednika (projekt S 990 NOV (novy osobní vuz)) modela octavia (tip 985). Kmalu zatem so Čehoslovaki na območju mesta Mladá Boleslav postavili povsem novo tovarno za serijsko izdelavo novega serijskega modela, ta Škodina tovarna avtomobilov je takrat sodila med najmodernejše tovarne na tem svetu. Do oktobra leta 1961 so Škodini konstruktorji in oblikovalci ustvarili 50 različno oblikovanih voznih prototipov modela 1000/1100 MB, med temi prototipi se je nahajal tudi 2+2 'hard-top' roadster (tip 990/991), ki ni nikoli dočakal serijske proizvodnje, ker so se takrat raje odločili za serijsko proizvodnjo v današnjih časih izredno redkega in tudi zelo vrednega 2-vratnega kupeja (1000/1100 MBX - tip 990 T). Prototipna junakinja naše zgodbe v obliki karavanske različice modela 1000/1000 MB (Mladá Boleslav), ki je kmalu po rojstvu dobila tudi interno ime 'Hajaja', se je pojavila šele leta 1963.
S tem so pri znamki Škoda želeli nadaljevati karavansko tradicijo, ki jo je leta 1925 sprožil model (tip 110, 1925-1929) znamke Laurin & Klement. Takrat so Čehoslovaki predstavili povsem novo, modularno (možnost menjave dveh različnih karoserijskih nadgradenj) karoserijsko zasnovo z imenom 'Combi Body', ker je lastnik avtomobila, ki je bil v osnovi (brez nameščene, s platnom zaprte nadgradnje za prevoz tovora) enak phaeton različici modela 110 lahko odstranil tovorno nadgradnjo in vozilo uporabljal tudi za prevoz potnikov. Leta 1934 se je pojavila kombi/furgon različica modela popular (tip 901/906/927/937), ki je takrat prepričala tudi lastnike znane avstrijske pražarne Julius Meinl, cenili pa so jo tudi lastniki čevljarske znamke Bata. Proti koncu štiridesetih let prejšnjega stoletja se je pojavila tudi karavansko-furgonska škoda 1101/1102 'Tudor' (tip 938), ki je v primeru karavana nosila modelno oznako STW (Station Wagon). V pomladi leta 1953 so Čehoslovaki pokazali novo STW verzijo modela 1200/1201/1202 (tip 980), kot pravi prodajni hit se je izkazala šele škoda octavia kombi (tip 993 C, 1960-1971), ker je pritegnila točno 54.086 kupcev. O popularnosti takšne škode pa priča tudi statistika, ker so Čehoslovaki leta 1966 izvozili 72 odstotkov vseh takrat izdelanih karavanskih primerkov modela octavia.
Škoda 'Hajaja' je izdelana na osnovi prototipa s številko 34, ki je pred tem prevozil približno 31.000 testnih kilometrov. Največ težav ob predelavi limuzinske karoserije v karavan je povzročal 1,0 litrski serijski 4-valjni bencinski pogonski sklop (31 kW/45 KM), ker je bil enostavno previsok za vgradnjo v karavan. Posledično so se Škodini konstruktorji odločili za radikalno rešitev in omenjeni pogonski sklop vgradili leže. Ker so imeli opazovalci ob pogledu na tako nameščen pogonski sklop občutek, da vgrajeni motor počiva, odnosno spi, so tej škodi prilepili interno oznako 'Hajaja' (naslov tedanje čehoslovaške otroške radijske oddaje s pripovedkami za lahko noč ...). Ta rešitev se je izkazala za izredno praktično, ker je kabinski prtljažni prostor v tej škodi (dolžina: 415 cm, širina: 162 cm, višina: 140 cm, medosna razdalja je enaka kot pri limuzini: 240 cm, masa avtomobila: 812 kg, uporabna nosilnost: 380 kg) lahko sprejel predmete z največ 160 centimetri dolžine, poleg tega je imel uporabnik za prevoz prtljage ali tovora na voljo še prostor pod prednjim karoserijskim pokrovom.
Tako mobilizirana 'Hajaja' je lahko drvela z največ 115 km/h, testiranja (v maju in juniju leta 1963 so s takšno škodo prevozili približno 7.000 testnih kilometrov) so pokazala tudi sprejemljivo povprečno 'motorno žejo' (7,6 litra na 100 prevoženih kilometrov), testni vozniki in potniki so ob tem hvalili občutek prostornosti v potniški kabini in tudi udobje. Kljub temu se Čehoslovaki na koncu niso odločili za zagon serijske proizvodnje, ker je takšna ležeča vgradnja pogonskega sklopa povzročala težave (otežen dostop) serviserjem in mehanikom, poleg tega so se pojavile velike težave s pregrevanjem tako vgrajenega motorja, zato so pri znamki Škoda na koncu opustili idejo o 5-vratni karavanski različici modela 1000/1100 MB. Ta avtomobil si v današnjih časih lahko ogledate ob obisku Škodinega tovarniškega muzeja, kjer ga omenjajo kot enega izmed 'kronskih draguljev' znamke Škoda.
Škoda 1201 STW
Škoda 420 Popular Van
Laurin & Klement 110 Phaeton
