Toyota AK10

Prototipna Toyota Jeep BJ

Toyota BJ

Toyota BJ Land Cruiser

Vozna šasija modela BJ

Pogonski B motor modela BJ

Bantam BRC-60

Bantam BRC-60

V tokratni zgodbi se bomo spomnili že nekoliko pozabljenih vzrokov in razlogov, ki so pripeljali do današnjega tržnega uspeha terenskih in SUV vozil znamke Toyota. Ob tem bomo seveda zanemarili današnje marketinške puhlice o 'superiornosti' Toyotinih inženirjev in razkrili prave vzroke njihovega uspeha.

Pisalo se je leto 1941. Japonska armada je po zloglasnem napadu (7. december 1941) na Pearl Harbour sprožila obsežno ofenzivo, v kateri so Japonci 8. decembra leta 1941 napadli tudi Filipine, sicer tedanjo ameriško kolonijo in jo dokončno osvojili v aprilu leta 1942. Ob tem so Japonci na otoku Luzon ob obisku izpraznjenega ameriškega letališča Clark naleteli na zanimivo 4-kolesno najdbo v obliki enega izmed voznih jeepov (General Purpose Vehicle) znamke American Bantam. Tega, kako se je serijski bantam BRC-60 (leta 1940 so Američani izdelali približno 1500 serijskih primerkov tega vozila, ki je znano tudi kot bantam Mk II) znašel na Filipinih nam zgodovina ne razkriva, vemo pa to, da je bila najdba tega lahkega terenskega vozila kasneje katalizator za nastanek prvega prototipnega 'jeepa' znamke Toyota.

Bantam BRC-60 je takrat pritegnil izredno veliko pozornosti med vodilnimi predstavniki japonske armade, zato je znamka Toyota že kmalu po najdbi vozila dobila nalogo, da ob pomoči obratnega inženiringa ustvari podobno serijsko japonsko vojaško vozilo, ki bi ga japonska armada uporabljala kot majhen terenski tovornjak. Tako se je v juliju leta 1944 rodila prototipna toyota AK10, ki jo je premikal vgrajeni 2,3-litrski bencinski motor iz tedaj serijske toyote AE. Vgrajeni pogonski motor, ki je lahko mobiliziral 35 kW (48 KM) pogonske moči, so Japonci povezali s 3-stopenjskim ročnim menjalnikom v kombinaciji s 4x4 pogonom, vendar iz nam neznanih razlogov ni nikoli prišlo do serijske izdelave toyote AK10. Po nam znanih podatkih je do zaključka druge svetovne vojne nastalo samo 6 takšnih prototipnih toyot.

Za nadaljevanje zgodbe o terenskih toyotah pa je zaslužna predvsem korejska vojna (1950-1953), ker so Američani po končani drugi svetovni vojni spremenili Japonsko v deželo po volji (branik pred komunizmom …) naše stranke SDS, istočasno se je Japonska spremenila v ameriško orožarno, ker so Američani tedanja japonska podjetja vpregli v stroj za izdelavo njim potrebne vojaške opreme. Tako so Američani že na sredini leta 1950 pri znamki Toyota naročili približno 2500 novih tovornjakov, istočasno pa so potrebovali tudi približno 1000 novih lahkih terenskih vozil za potrebe tedaj reformirane japonske policije. Na ameriški razpis so se takrat prijavile tri japonske avtomobilske znamke (Datsun (Nissan), Mitsubishi in Toyota). Pri znamki Datsun so razvili prototip z oznako 4W60, ki se je kasneje prelevil v model patrol, znamka Mitsubishi se je znašla drugače, ker so od Američanov enostavno odkupili licenco za izdelavo jeepa CJ3A, medtem ko so pri znamki Toyota v petih mesecih razvili prototipno toyoto jeep BJ (jeep s Toyotinim B motorjem).

Vendar se stvari niso odvijale v korist prototipa znamke Toyota, ker Američanom toyota BJ ni bila všeč, več naklonjenosti je požel licenčni mitsubishi, zato so si pri znamki Toyota leta 1951, ko je v januarju tega leta nastala prva toyota BJ, morali poiskati druge domače kupce (predvsem tedanje japonske vladne službe s področja kmetijstva in gozdarstva). Tako so že leta 1951 izdelali približno 300 toyot BJ, ki so jih kasneje pričeli uporabljati tudi japonski policisti. Toyota BJ je zanimiva iz več razlogov. Čeprav na prvi pogled deluje kot kopija prvotnega jeepa, se pod pločevino skriva drugačen ustroj, poleg tega je od prvotnega jeepa tudi nekoliko daljša, predvsem zaradi daljše medosne razdalje (+ 16 cm), ki predstavlja posledico uporabljene vozne šasije. Vozno šasijo za toyoto BJ je prispeval tedanji Toyotin serijski tovornjak (model SB), medtem ko so za pogon uporabili licenčni motor znamke Chevrolet (tip B pri znamki Toyota) iz leta 1937. Posledično je toyota BJ prvi 'jeep' z vgrajenim 6-valjnim bencinskim motorjem (62 kW / 85 KM pri 3600 vrt./min. in 215 Nm motornega navora pri 1600 vrt./min.) na tem svetu. Vgrajeni pogonski motor so spojili s 4-stopenjskim ročnim menjalnikom in priklopljivim prednjim pogonom.

Ker so pri znamki Willys Overland Motors v juliju leta 1952 dokončno 'požegnali' njihovo sodelovanje z znamko Mitsubishi in Japoncem priskrbeli tudi vsa potrebna orodja za prvotno montažo CKD kompletov in kasnejšo izdelavo licenčnih mitsubishi-jeepov CJ3A si pri znamki Toyota niso mogli več privoščiti uporabe imena jeep pri njihovem kompaktnem terenskem vozilu, zato se je na začetku leta 1953 na japonskem tržišču pojavila toyota BJ brez dodane modelne oznake jeep. Ker je bila toyota BJ v bistvu samo majhen tovornjak z drugačno obliko, so prevzeti sestavni deli od že prej dobro preizkušenega tovornega modela SB poskrbeli za odlično zanesljivost modela BJ, s tem pa tudi za rojstvo legende o neuničljivosti Toyotinih terenskih vozil. Ob tem se velja spomniti tudi anekdote, ki govori o nastanku kasnejše modelne oznake land cruiser. Za njen nastanek je zaslužen predvsem Henge Umehara, tedanji tehnični direktor znamke Toyota, ki je s to oznako želel konkurirati britanskemu land roverju. Takrat so se oglasili pri avtomobilski znamki Studebaker, ker je šlo v primeru Toyote za očitno krajo modelne oznake 'Land Cruiser', ki so jo Američani uporabljali od leta 1934 pa vse do leta 1955. Kako so rešili ta spor ne vemo …

Prva toyota BJ 'Land Cruiser' se je na Japonskem, kjer so ji v prevodu iz angleščine rekli 'Rando-kuruza', pojavila 24. junija leta 1954, vendar jo je že v avgustu leta 1955 nadomestila podobna toyota FJ. Do takrat je nastalo približno 1330 primerkov tega spiritualnega predhodnika vseh današnjih primerkov modela land cruiser.