Prvotna misel je bilo vozilo, ki bo zmožno popeljati dve odrasli osebi in tri otroke do hitrosti 100 km/h, poleg tega pa omogočiti širni javnosti cenovno ugoden avtomobil. Pod nadzorom zavezniških sil se je v tovarniških obratih Volkswagna leta 1945 začela serijska proizvodnja. Razvili so tri karoserijske različice: limuzino s trdo streho, z zvijajočo se platneno streho ali pa kar brez v modelu kabriolet. Skozi desetletja svojega obstoja je bil deležen le malo vidnih sprememb, a vendar je bilo vseh okoli 78.000. Tako so na primer leta 1953 zamenjali zadnje "presta" okno z enojnim steklom, leto kasneje pa povečali moč motorja na 30 KM in s tem zvišali najvišjo hitrost na 110 km/h. Desetletje kasneje se je ob modelu 1200 pojavil še tip VW1300 s 40 konjskimi močmi, širom sveta pa je dosegel hrošč prodajni uspeh v 10-milijonski nakladi. Sledila je različica z 1,5-litrskim agregatom z močjo 44 KM in kolutnimi zavorami. Sedemnajstega februarja leta 1972 je "ljudski" avtomobilček premagal do tedaj vodečega predstavnika jeklene rase v prodajnih rezultatih, Ford-ov model T, in zavzel prestol najbolj priljubljenega transportnega sredstva vseh časov. V Nemčiji so izdelali skupaj preko 16.255.500 vozil, leta 1978 pa na trg poslali zadnjega hrošča. Toda zgodba se je nadaljevala v mehiškem mestu Puebla, kjer so nadaljevali s proizvodnjo po 1000 vozil dnevno in leta 1981 dosegli magično število, 20 milijonov primerkov. Danes, ko avtomobilska industrija predstavlja vrhunske dosežke s področja tehnike, se legendarni Volskwagen še vedno vozi z šitristopenjskim ročnim menjalnikom in 1,6- litrskim bokserskim motorjem, ki s svojimi 44 KM zmore 124 km/h končne hitrosti. Vendar se bo hrošč, skoraj 60 let po svojem rojstvu, končno poslovil. Zasluženo. Iz Mehike bo namreč letošnje poletje prišel še zadnji primerek te vrste. tekst: Mihael Mirtič foto: Volkswagen