V Nemčiji so v novembru leta 1926 na pobudo večjega števila nemških industrijskih organizacij ustanovili združenje HAFRABA, ki je skrbelo za načrtovanje in izgradnjo nemškega avtocestnega omrežja. Sprva je izgradnja potekala počasi, kar pa se je spremenilo leta 1933, ko je oblast v Nemčiji prevzel Hitler. V sredini tridesetih let prejšnjega stoletja je pri izgradnji avtocest sodelovalo več kot 100.000 ljudi. V takratnih razmerah po svetovni gospodarski krizi iz konca dvajsetih let je izgradnja pomenila možnost zaposlitve, poleg tega je izboljšana infrastruktura nudila možnost hitrejšega okrevanja gospodarstva. 19. maja leta 1935 so v javno uporabo predali prvi odsek hitre avtoceste, ki je povezala mesti Frankfurt in Darmstadt. Zaradi njene širine in ravnih odsekov so jo redno obiskovala takratna 'Grand Prix' moštva znamk Mercedes-Benz in Auto Union ter jo uporabljala za svoje naskoke na hitrostne rekorde do leta 1938, ko se je na eni izmed visokohitrostnih testnih voženj smrtno ponesrečil nemški dirkaški as Bernd Rosemeyer za volanom testnega dirkalnika Auto Union pri hitrosti 434 km/h. Izgradnja cestnega omrežja se je nadaljevala do leta 1942, ko so prekinili dela in delavce, ki so sodelovali v izgradnji, zaposlili v vojni industriji. Po zavezniškem bombardiranju v času 2. svetovne vojne je bilo precej cest uničenih, zato so v letih po končani vojni obnovili omrežje in ga dodatno razširili. Nemčija z svojimi 12.000 kilometri avtocestnih odsekov še naprej ostaja država, kjer na približni polovici vsega hitrega avtocestnega omrežja ni nobene omejitve hitrosti. Zanimivo je dejstvo, da se večina teh odsekov nahaja na področju južne Nemčije v bližini mest, kjer domujejo nemške znamke Audi, BMW, Mercedes-Benz in Porsche. Sicer se trenutno stanje lahko tudi spremeni, čeprav je to zelo malo verjetno. Politiki iz nemške stranke zelenih namreč zahtevajo omejitev na največjo hitrost 100 km/h, ponekod pa že veljajo omejitve 130 km/h. foto 01: Prva krajša cesta, namenjena izključno avtomobilom v Nemčiji. Vhod na dirkališče AVUS v Berlinu leta 1925. foto 02: Prva prava cesta za avtomobile Köln- Bonn, ki so jo zgradili med letoma 1929 in 1932. foto 03: Prva avtocestna pentlja v Evropi na avtocesti Köln-Bonn pri mestu Wesseling leta 1932. foto 04: Prvi bencinski servis na avtocesti Frankfurt-Darmstadt leta 1936. foto 05: Gradbišče na odseku Berlin-Magdeburg leta 1935. foto 06: Autobahn pri Irschenbergu leta 1936 foto 07: Reklamnih sporočil na 'reichsautobahnen' niso smeli nameščati, so pa s pomočjo takšnih tabel obveščali voznike, ki so jim želeli sporočiti nekaj nujnega. foto 08: Odsek avtoceste južno od mesta Dessau leta 1937. Takrat so smatrali, da drevesa na sredini pripomorejo k lepšemu izgledu in dajejo vtis vožnje po parku. foto 09: Uničeni most v bližini mesta Kaiserslautern leta 1945. tekst: Marko Miklavc foto: autobahn-online.de
