Minulo soboto se je na območju Ormoža ponovno odvijal najbolj prestižni slovenski dogodek na temo starodobništva, ki je na čudovito lokacijo ormoškega gradu in grajske pristave znova privabil veliko odlično ohranjenih starodobnih vozil, njihovih lastnikov ter ljubiteljev tehnične kulture.
Letošnji, že petič izvedeni najpomembnejši slovenski 'concours d'élégance', ki ga je ob sodelovanju z Občino Ormož ter nekaterimi sponzorji (glavni sponzorji: Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi, Pokrajinski muzej Ptuj, Grajska pristava Ormož) ponovno organizirala zveza SVAMZ (Slovenska Veteranska avto-moto zveza), je obiskovalcem letos postregel z nekoliko okrnjeno ponudbo starodobnih vozil (ob primerjavi z letom 2025 …), ker se je letos v Ormožu zbralo od 40 do 50 takšnih vozil, to pa je žal vplivalo tudi na delo sodniške komisije, ker v nekaterih kategorijah posledično ni bilo primernih kandidatov za nagrade. Kljub temu je letošnji dogodek v Ormožu znova postregel z odlično kulinariko ter bogatim spremljevalnim programom za vse generacije obiskovalcev. Svoj delež pri uspehu te pomembne prireditve, ki slavi tehnično kulturo v povezavi s klasično avtomobilsko eleganco in prijetnim druženjem, pa je prispevalo tudi odlično vreme.
Šestčlanska sodniška žirija pod vodstvom Aleksandra Vidojkovića, sicer znanega srbskega zgodovinarja na področju avtomobilizma iz srbske zveze starodobnih vozil in uradnega predstavnika organizacije FIVA (Fédération Internationale des Véhicules Anciens), ni imela lahkega dela, ker se je v Ormožu tudi tokrat zbralo solidno število izredno lepih in tudi odlično ohranjenih starodobnikov, ki kažejo na to, da smo Slovenci in Slovenke (vključno z nekaterimi predstavniki in predstavnicami držav bivše Jugoslavije) zelo navdušeni in predani ohranjanju tehnične kulture, čedalje bolj pa postaja popularen tudi trend tako imenovanih 'youngtimerjev' (vozila v starosti od 20 do 30 let), ker starodobna vozila navdušujejo tudi predstavnike mlajših generacij. Izbor najlepših vozil ni enostavna naloga, v bistvu lahko kot zmagovalce označimo vse lastnike in lastnice starodobnih in 'youngtimer' vozil, ki jim ob njihovem nesebičnem trudu in pogosto tudi velikodušno odmerjenih vloženih finančnih sredstvih uspeva ohraniti del avtomobilske zgodovine, ker se morate zavedati dejstva, ki pravi, da so starejši avtomobili edini pravi predstavniki delujočih 'časovnih strojev', ki vas lahko popeljejo nazaj v čase vaše ali pa mladosti njihovih lastnikov, sploh ob vožnji po kakšnih prometno manj obremenjenih cestah, kjer imate v momentih, ko ste na cesti sami brez ostalih udeležencev v prometu, dejansko občutek, da vam je uspelo prelisičiti čas, sploh ob povezavi s predvajano glasbo, oblečenimi oblačili in morebitnimi ostalimi predmeti v vozilu, ki izvirajo iz časa, ko vaše vozilo še ni bilo uvrščeno med starodobnike. Kot izredno pomemben aspekt takšnih druženj pa velja omeniti tudi družbeno noto, ki jo prinaša vsako takšno srečanje.
Letos smo morali člani sodniške žirije izbrati najlepša vozila iz dvajsetih kategorij, ki so se večinoma medsebojno prepletala, ker razvrstitev po kategorijah ni odvisna samo od letnic izdelav vozil, temveč tudi od njihove namembnosti, stanja ohranjenosti, dosežene patine, originalnosti in oblike karoserij. Ker je bilo na letošnjem izboru manj starodobnih vozil kot lani (enako je veljalo tudi za 'mladodobnike' …) smo imeli sodniki na voljo okrnjen izbor avtomobilov, v določenih kategorijah pa sploh ni bilo nobenega predstavnika, ali pa je prišlo celo do tega, da sta določeno kategorijo zastopala dva ali pa celo samo en avtomobil. Temu primerna je bila tudi končna ocenitev avtomobilskih znamk in modelov, ki so se uvrstili na letošnji izbor najlepšega starodobnika, že takoj pa velja omeniti tudi nekaj pravih raritet. Začnimo z najstarejšim predstavnikom (darracq V14 16 hp 'torpedo tourer'), ki je zmagal v kategoriji najstarejše vozilo. V ormož ga je pripeljal Stanko Jurkovič. Znamka, ki jo je leta 1896 ustanovil Francoz Pierre-Alexandre Darracq, je do leta 1900 izdelovala samo električna vozila, leta 1901 pa je po zaslugi zelo uspešnega serijskega modela 6,5 HP 'Flying Fifteen' doživela razcvet, ker so takrat obvladovali približno 10 odstotkov francoskega avtomobilskega tržišča. Do leta 1910 si je znamka Darracq prisvojila tudi nekaj svetovnih hitrostnih rekordov ter tudi nekaj odmevnih zmag na tedanjih avtomobilskih dirkah. Njihove uspehe so opazili tudi v tujini, ker se je Adam Opel leta 1902 odločil za sodelovanje s Francozi, tako je nastala znamka Opel Darracq, leta 1906 smo v Milanu dobili tudi italijansko izpostavo te znamke (SIAD - Società Italiana Automobili Darracq), vendar to partnerstvo ni prineslo najboljših rezultatov. Tako je na pogorišču te znamke leta po letu 1910 nastala znamka ALFA (Anonima Lombarda Fabbrica Automobili), ki se je kasneje (leta 1914, za to je zaslužen predvsem Nicola Romeo …) preimenovala v Alfa Romeo. Leta 1913 je Pierre-Alexandre Darracq zaradi njegovih slabih poslovnih odločitev že obupal nad znamko in jo prodal, novi lastnik pa je postal Britanec Owen Clegg, ki je bil pred tem konstruktor avtomobilov pri znamki Rover. Darracq V14 16 hp 'torpedo tourer' predstavlja posledico te spremembe, ker je motoriziran ob britanski pomoči (Clegg je v vozilo pričel vgrajevati pogonski sklop, ki ga je pred tem zasnoval za izdelke znamke Rover). Leta 1919 je znamko Darracq prevzela znamka Talbot, leta 1920 je znamka Darracq postala del novooblikovane družbe Sunbeam-Talbot-Darracq, leta 1935 pa je to podjetje kupila britanska družba Rootes Group.
Nekoliko mlajši pa je tokrat nagrajeni primerek (kategorija vozil od leta 1905 do leta 1920) legendarnega forda T iz leta 1920, čigar lastnik je Jože Štefan Podbregar. Ford model T z ljudskim imenom 'Tin Lizzie' ('pločevinasta Lizzie') je avtomobil, ki ga je proizvajalo (1908-1927) podjetje Ford Motor Company v lasti Henryja Forda. Na splošno se pojmuje kot prvi cenovno dostopen avtomobil za širše množice. Široko dostopnost (preko relativno nizke cene) so omogočile nekatere Fordove inovacije, vključujoč proizvodnjo na tekočem traku (ob tem so se zgledovali po tedanji mesarski industriji …) namesto ročnega sestavljanja avtomobilov. Fordov model T je pogosto omenjen tudi kot najvplivnejši avtomobil 20. stoletja. Še nekoliko mlajši je tudi zmagovalec v kategoriji vozil iz obdobja od leta 1920 do leta 1930. V tej kategoriji je tokrat slavil izdelek legendarnih bratov Dodge iz leta 1921. Po vsej verjetnosti gre v tem primeru za model 30 (1917-1921) v različici touring, ki so ga tedanji kronisti opisovali kot najbolj trpežno osebno vozilo tistega časa. Ta avtomobil, ki spada med prve serijske avtomobile z varjeno karoserijo iz jekla (za dodatno vzvojno trdnost karoserije so Američani dodali tudi zakovice …), ima vgrajen 3,5-litrski bencinski motor, ki lahko uporabniku ob povezavi s 3-stopenjskim ročnim menjalnikom ponudi 26 kW (35 KM) pogonske moči. Posebnost tega vozila je tudi 12-voltna električna napeljava, v obdobju nastanka tega avtomobila ni bilo veliko avtomobilov s takšno rešitvijo. V Ormož ga je iz BiH pripeljal Miladin Savič.
Tudi letos so sodniki iskali skupno eleganco vozila in lastnika, odnosno lastnice. V tej kategoriji sta v Ormožu že več let nepremagljiva zakonca Jovanovič (Nenad & Helena), sicer lastnika 7. starodobnikov. Letos sta se v Ormož pripeljala z zanimivim izdelkom nekdanje čehoslovaške avtomobilske in letalske industrije, ki so ga naredili leta 1931. Njun aero 10 (alias aero 500) so izdelovali od leta 1919 do zaključka leta 1932. Njegova posebnost je 1-valjni bencinski motor s 500 kubičnimi centimetri delovne prostornine, ki lahko mobilizira približno 10 'konj' (7 kW), posledično boste s takšnim vozilom lahko 'drveli' z največ 70 km/h. baje naj bi nastalo samo približno 1.360 primerkov tega simpatičnega majhnega avtomobila. Po letu 1947 se je znamka Aero osredotočila na proizvodnjo letal. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji klasične športne elegance. Lani je v tem pogledu slavil rdeče obarvani ferrari 348 TS, letos je sodniško žirijo prepričal rumeno obarvani lamborghini diablo iz leta 1991, ki se je v Ormož pripeljal iz Hrvaške, njegov lastnik je Sašo Branda. Diablo je nastal v obdobju, ko je imela ta znamka severnoameriškega lastnika (Chrysler Corporation), posledično za njegovo obliko niso poskrbeli Italijani, temveč Američani. Za samodejno premikanje tega superšportnega vozila skrbi vgrajeni Lamborghinijev bencinski V12 motor s 5,7-litra delovne prostornine, ki mu lahko zagotovi največjo končno hitrost v območju 322 km/h. Za številne poznavalce je to zadnji pravi lamborghini (leta 1998 so znamko Lamborghini prodali koncernu Volkswagen), nastal je v približno 2.900 primerkih.
Tudi letos smo iskali najlepšega kabrioleta. Čeprav je bilo na srečanju veliko 2-vratnih predstavnikov takšnih vozil, smo se na koncu odločili za čudovito ohranjen primerek belega 4-vratnega kabrioleta znamke Mercedes-Benz iz leta 1954, ki se je v Ormož pripeljal iz BiH, njegov lastnik je Bojan Gajič. Model 300 cabriolet D (W 186 II / 1952–54) 'Adenauer' je pravi aristokratski ('nadpremijski') mercedes, ker je ob nastanku simboliziral top model cenjene nemške avtomobilske znamke, v današnjih časih bi imel podobno vrednost kot recimo kakšen predstavnik razreda S v kabrioletski različici. Za samodejno premikanje tega luksuznega vozila, ki je nastalo v zelo omejenih količinah (baje naj bi nastalo samo 455 primerkov tega vozila) so Nemci uporabili 3,0-litrski vrstni 6-valjni SOHC motor, ki je lahko mobiliziral 85 kW (115 KM) pogonske moči. V ZDA vam bodo za resnično odlično ohranjen primerek takšnega avtomobila lahko ponudili približno 300.000 ameriških dolarjev. Posebno priložnost so tokrat v Ormožu dobila tudi vozila iz nekdanje Jugoslavije, ker tokrat nismo izbirali samo naj jugoslovanskega starodobnika, temveč tudi najlepše namensko in najlepše policijsko vozilo. Naziv naj starodobnika jugoslovanskega proizvajalca je tokrat prejel zelo lepo ohranjen 'fičko' (zastava 750, letnik 1964), ki ga je iz Črne gore pripeljala Anđela Kneževič. 'Fičko' iz leta 1979 je zmagal tudi v kategoriji najlepših policijskih vozil, predvsem zaradi tega, ker je bil takšen 'fičko' letos edini predstavnik policijskih vozil v Ormožu, čeprav mu ob tem ne smem oporekati odlične ohranjenosti in kredibilnosti. Njegov lastnik je Miran Pahor. Zmage pa se je tokrat lahko razveselila še ena lastnica 'fička', tokrat iz leta 1970. 'Fičko', ki ga je v Ormož pripeljala Petra Kumer, je namreč slavil v kategoriji vozil od leta 1960 do leta 1970. Tako so letos v Ormožu zmagali kar trije predstavniki ljudskega avtomobila, ki je mobiliziral Jugoslavijo in Španijo, izdelovali pa so ga tudi v Argentini in Nemčiji.
V kategoriji namenska vozila, odnosno vozila za posebne namene, pa je letos slavil sivo obarvan Fordov GPW 'jeep' iz leta 1942, sicer legendarno vojaško prevozno sredstvo, ki je bilo eno izmed pomembnih zavezniških orodij v boju proti nacistom in fašistom v obdobju druge svetovne vojne. Takšnega 'jeepa' premika vgrajeni 2,2-litrski bencinski 4-valjni motor, ki lahko mobilizira 44 kW/60 KM pogonske moči. Njegov lastnik je Dejan Jurkovič. Izbor najlepšega traktorja ni bil lahek, ker so bili vsi razstavljeni primerki v Ormožu v najboljšem možnem stanju, na koncu pa je o zmagovalcu odločila pomembna lastnost (primerek v voznem stanju …), ker se mora zmagovalno vozilo pač samo pripeljati do zmagovalnega odra, tega pogoja pa nekaj razstavljenih primerkov traktorjev žal ni izpolnjevalo. Zato je na koncu zmagal čudovito obnovljen primerek dvovaljnih traktorjev znamke Steyr, točneje model z oznako 303 (letnik 1977), čigar lastnik je Jože Pintarič. izbrali pa smo tudi najbolj originalno vozilo. V tem primeru gre za kupe različico legendarnega mercedes-benza iz serije W123. Ta vozila smo v Jugoslaviji poznali predvsem kot 4-vratne limuzine, medtem ko so bile kupe različice tedanjega predstavnika Mercedes-Benzovega E razreda zelo redke, predvsem zaradi tega ker so bile preveč prestižne, odnosno dekadentne za oblastnike v nekdanji Jugoslaviji. Nagrajeni mercedes-benz 230 Coupe (C123) iz leta 1979 je pravi družinski dragulj, ker ga je v Jugoslavijo pred mnogimi leti uvozil že oče sedanjega lastnika (Ivo Kores), ki z vozilom ravna zelo skrbno.
Ob opisovanju tokratnega dogajanja pa seveda ne smem pozabiti legendarnega britanskega predstavnika pravih aristokratskih vozil v obliki izdelka aristokratske znamke Rolls-Royce, ki je v Ormož pripotoval iz Zagreba, in to v spremstvu še enega britanskega štirikolesnega aristokrata. Prvega (rolls-royce 20/25 HP convertible by Thrupp & Maberly iz leta 1932), ki je na koncu prejel nagrado 'Best of Show', je pripeljal Branko Drvar, drugega (bentley mark VI saloon iz leta 1949) je v Ormož pripeljala njegova hčerka Nikki. Oba sta zapustila Ormož z odličji, ker je bil tudi bentley nagrajen z lovoriko (najlepše vozilo v kategoriji od leta 1940 do leta 1950). V obeh primerih gre za zelo prestižna avtomobila, nekoč namenjena predvsem britanskemu plemstvu, oba avtomobila pa poleg udobja in prestiža zaznamuje resnično miren in skoraj neslišen tek vgrajenih 6-valjnih bencinskih pogonskih sklopov, seveda takrat ko stojita s prižganima motorjema na mestu. To smo tudi preverili. V njuni družbi se je nahajal tudi klasični predstavnik ameriškega prestiža iz leta 1935 v obliki izdelka znamke Buick (model iz serije 50, točneje različica 57 v obliki limuzine), ki je na koncu zmagal v kategoriji vozil od leta 1930 do leta 1940. Njegov lastnik je Dejan Jurkovič, ki je v Ormožu dobil dve nagradi. Gre za prestižni model za 5 potnikov, ki ga premika 3,9-litrski bencinski 8-valjni vrstni motor (66 kW/90 KM/86 HP), ki je zaradi višje prodajne cene kot v primeru vozil iz serije 40, za časa proizvodnje našel manj kupcev, vendar je v današnjih časih posledično bolj iskan in čislan, tudi na račun tehničnih rešitev kot je par neodvisno obešenih prednjih koles, ker so kupci cenili njegovo vozno udobje.
Izbrali smo tudi najlepšega 'mladodobnika'. Tokrat je slavil Drago Fukaš, ki se je v Ormož pripeljal s čudovito ohranjenim porschejem (boxster iz leta 1999). Z njim se vozi že približno 18 let. Boxster je pravi porsche, čeprav gre za vstopni model, v bistvu je ta spider s sredinsko nameščenim pogonskim sklopom spiritualni naslednik legendarnega VW-porscheja 914. Boxster je v prodajne salone znamke Porsche privabil ogromno kupcev, posledično je bil do prihoda SUV modela cayenne (predstavnik hišnega 'tovornega programa' …) najbolje prodajan porsche. Zanimiva je tudi zgodba o nagrajencu iz kategorije replika. V tej kategoriji je na koncu zmagal opel rekord 1700 iz leta 1966, njegov lastnik je Amel Bečirevič. V bistvu to vozilo sploh ni replika, temveč parodija na ameriška policijska vozila. Zmago v kategoriji mu je zagotovilo predvsem dejstvo, da prave replike tokrat v Ormožu sploh ni bilo. Takšen rekord je avtomobil iz nekih drugih časov, ko je bila znamka Opel še povsem dostojen konkurent današnji 'sveti nemški trojici' (Audi, BMW in Mercedes-Benz), to so odražale tudi prodajne številke modela rekord. V kategoriji vozil od leta 1980 do leta 1995 je slavil čudovito originalno ohranjen BMW (E36) 320i kupe, ki ga je v Ormož pripeljal Tomaž Beguž. Gre za primerek modela znamke BMW, ki še vedno najbolje uteleša bistvo znamke BMW, za razliko od današnjih SUV modelov te znamke. V Ormožu smo tokrat nagradili tudi severnoameriško ikono na področju športnih avtomobilov, ker nas je očarala zelo lepo ohranjena 'korveta' (chevrolet corvette C3 (1YZ)) iz leta 1974. Za mnoge ljubitelje tega modela je to še vedno najlepša 'korveta', predvsem zaradi legendarne oblike, ki posnema obliko steklenic znamenite Coca-Cole. Najbolj pa so cenjeni zgodnji primerki (tip 194, 1968-1973) tega vozila, ker so okrašeni s parom odbijačev iz sijoče kovine. Nagradili smo tudi vozilo iz kategorije vozil od leta 1950 do leta 1960, vendar tokrat ni slavilo osebno vozilo, temveč poltovornjak znamke Ford (model F100, letnik 1952) iz časov, ko so bili poltovornjaki še pravi delovni konji, ne pa 'šminkerska' vozila z dvojno kabino za paradiranje po mestih. Njegov lastnik je Ivan Dobošić, ki se je v Ormož pripeljal iz sosednje Hrvaške.
Nedavno izvedena prireditev v Ormožu je na večini obiskovalcev pustila odličen pečat, z obiskom in samo izvedbo prireditve so zelo zadovoljni tudi organizatorji tega prestižnega shoda, ki ima zelo dober potencial, da ostane najbolj pomembna prireditev te vrste v Sloveniji in da istočasno postane tudi največja slovenska prireditev te vrste, ker so organizatorji že napovedali, da se bo ta prireditev v naslednjih letih povečala (v pogledu števila razstavljenih vozil in obiskovalcev), seveda tudi v pogledu prestiža (v svetu starodobnikov ga odražata predvsem dva faktorja, redkost vozila in njegova vrednost …).
