V avtomobilistično orientiranih medijih po navadi zasledite samo slavospeve raznim modernim varnostnim sistemom, med njimi so tudi sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah, katerih vgradnja v državah EU je od 1. novembra leta 2014 zakonsko predpisana v vseh novih avtomobilih, ker naj bi takšni sistemi občutno dvignili nivo prometne varnosti.
Sedaj po približno treh let od implementacije bruseljske direktive, ki je nekaterim proizvajalcem elektronike zagotovila lepe prihodke, je že jasno, da gre tudi v tem primeru samo za tehnično novotarijo, ki vedno ne deluje tako kot bi morala. To mnenje podpira tudi leta 1969 ustanovljena nemška organizacija Deutscher Verkehrssicherheitsrat, katere primarna naloga je dvig splošne prometne varnosti na nemških cestah. Na splošno poznamo dve vrsti takšnih TPMS (Tire Pressure Monitoring System) sistemov, bolj zanesljivi in tudi dražji TPMS sistemi delujejo ob pomoči senzorjev, ki so nameščeni na platišču ali na sami pnevmatiki, cenejše verzije TPMS sistemov so integrirane v delovanje obstoječih sistemov (ABS, ASR (TCS) in ESP), posledično pa niso ravno točne glede navedb o zračnem tlaku v nameščenih pnevmatikah. Če ob tem pomislite še na dodatne stroške ob menjavi zimskih in letnih pnevmatik, kjer bodo lastniki dražjih TPMS sistemov povabljeni tudi k nakupu osmih senzorjev (štirje za letni in štirje za zimski komplet pnevmatik), potem se človek res vpraša, kam je v današnjih časih izginil legendarni moto 'kupec je kralj', ker kupce posiljujejo s serijsko vgradnjo zadev, ki jih med vožnjo avtomobila v bistvu ne potrebuje nihče.
Na nemškem testu se je izkazalo, da je delovanje takšnih sistemov, ki vas bodo ob nakupu dodatnega seta platišč (recimo za zimske pnevmatike) olajšali za dodatnih 120 evrov (približno), primerno. Veliko bolj so Nemci zaskrbljeni z delovanjem cenejše rešitve v obliki indirektnih sistemov TPMS, kjer sistem preko obstoječih senzorjev na vozilu v sklopu sistemov kot so ESP, ABS, ASR, preverja morebitna odstopanja od vnaprej določenih parametrov. Takšni sistemi na testu, ki je bil izveden skupaj s predstavniki okoljevarstvene organizacije Transport & Environment, uporabnikom v večini primerov niso javljali točnih podatkov. Ob točnem merjenju so Nemci ugotovili, da se takšni merilniki tlaka lahko zmotijo tudi za 0,5 bara, takšno nihanje pa že lahko povzroči težave s cestno lego avtomobila ter istočasno poskrbi za dvig povprečne porabe. Takšne so ugotovitve nedavno izvedenega testa, kjer so v določenem časovnem obdobju preverili tlake v pnevmatikah pri približno 1200 'štirikolesnih prostovoljcih'.
In kakšne so dejanske koristi od serijsko vgrajenih TPMS sistemov? Očitno jih ni prav veliko, ker so Nemci na koncu testiranj ugotovili, da je kvota vseh pregledanih vozil z neustrezno napolnjenimi pnevmatikami (37 %), ki nimajo vgrajenih TPMS sistemov samo malenkostno višja (+ 4 %) od kvote (33 %) enako pregledanih 'potencialno nevarnih' vozil, ki so serijsko opremljena z 'varnim' TPMS sistemom. Prva nemška ugotovitev glede tega pravi, da zaradi tega in zavajanja (dostikrat se v vozilu ob tem lahko sproži tudi lažni alarm …) ne smete nikoli povsem zaupati elektroniki, ki bdi nad tlakom pnevmatik v vašem vozilu. Namesto tega se kontrole tlaka v pnevmatikah raje lotite na staromoden ročni način, ob obisku kakšnega vulkanizerja, avtopralnice ali pa bencinskega servisa. V nekem znanem nemškem mediju so ob tem stopili še korak dlje, ker so se vprašali, če so današnji novi avtomobili morda namenjeni predvsem 12- in 13-letnikom …
