V lanskem novembru so predstavniki nemške vladne agencije za energijo (Deutsche Energie-Agentur) izvedli anketo ob pomoči inštituta Forsa, s katero so želeli preveriti mnenje nemške populacije glede napovedanih in predvsem politično spodbujenih sprememb na področju nemške prometne politike.
V okviru projekta „Neukonzipierung, Entwicklung und Betrieb einer zentralen Informationsplattform zur Energiewende im Straßenverkehr" so v agenciji dena v lanskem novembru izvedli telefonsko anketo, v kateri je z odgovori sodelovalo dobrih tisoč prebivalcev Nemčije v starosti nad 18 let. Izvedena anketa je razkrila, da večina vprašanega prebivalstva podpira okoljevarstvene usmeritve (prepoved registracije novih avtomobilov z motorji na fosilna goriva po letu 2030 in aktualne državne subvencije za nakup električnih in hibridnih avtomobilov, ki veljajo do 31. 12. 2025) nemške politike na področju transportnih sredstev, vendar se ob tem zaenkrat niso pripravljeni odpovedati njihovim avtomobilom s pogoni na fosilna goriva.
Trije izmed štirih (74 %) vprašanih prebivalcev Nemčije ostro nasprotujejo napovedani prepovedi prodaje in registracije novih, fosilno gnanih avtomobilov po letu 2030, istočasno pa približno 70 odstotkov izmed vseh vprašanih podpira aktualni predlog francoskega in nizozemskega 'Bonus-Malus' davčnega modela, po katerem bodo lastniki težjih vozil (s tem ciljajo predvsem na potencialne kupce in lastnike aktualnih modnih SUV vozil in oblikovnih križancev …) zaradi večjih izpustov škodljivih emisij v ozračje, deležni naprtitve dodatnega davka, ker Francozi in Nizozemci očitno poznajo zakone fizike (težji ko je avtomobil, več pogonske energije potrebuje za uspešno samodejno premikanje …).
Ta davčni model, s katerim bi končno spametovali družbeno neodgovorne kupce SUV in podobnih avtomobilov, podpira tudi četrtina vprašanih prebivalcev Nemčije, 7 odnosno 14 odstotkov izmed vseh vprašanih ob tem zagovarja tudi drastične podražitve fosilnih pogonskih goriv. Zanimivi so tudi odgovori sodelujočih v anketi glede dosežene 'Schmerzgrenze' (meja bolečine) v njihovih denarnicah ob nakupu fosilnih goriv, ker se je izkazalo, da se dejanska 'meja bolečine' za dobri dve tretjini vprašanih prične šele pri dveh (30 % izmed vseh vprašanih), odnosno 2,5 odštetih evrih (20 % izmed vseh vprašanih) za vsak liter pogonskega goriva. Zato bi dejansko spremembo (tako bi ravnalo približno 70 odstotkov izmed vseh vprašanih) vedenjskega vzorca (prestop v tabor 'električarjev') pri nemških lastnikih in uporabnikih klasično gnanih avtomobilov lahko dosegli šele s takšnimi prodajnimi cenami pogonskih goriv.
Andreas Kuhlmann, sicer predstojnik agencije dena, je ob tem povedal, da imajo aktualne nemške subvencije za nakup okolju bolj prijaznih avtomobilov bolj kratko sapo, ker bo za uspešno izveden prehod na električna in ostala alternativno gnana vozila tudi v Nemčiji potrebno spremeniti davčno politiko, ki bo kaznovala družbeno neodgovorne kupce zelo 'žejnih' vozil in nagrajevala kupce z gorivi manj potratnih vozil. Istočasno pa od nemške države pričakuje tudi to, da s subvencijami ne bo nagrajevala samo kupce električnih avtomobilov, temveč tudi kupce avtomobilov s pogonom na vodik in s pogonom na plin ter seveda kupce električnih koles, mopedov, skuterjev in motociklov. Anketa je na koncu razkrila tudi to, da se z vladnimi načrti za dogajanje na področju transportne politike po letu 2030 strinja približno 47 odstotkov izmed vseh vprašanih, ki so sodelovali v tej anketi.
