V zadnjem času smo po zaslugi neresnih novinarjev priča čedalje bolj čudnim in nesmiselnim interpretacijam pojmov kot sta GT in kupe, dogajanje na marketinški sceni pa je prineslo tudi piko na i v obliki pridevnika kupejevski, ki ga nekateri pisci zelo radi uporabljajo, čeprav nima nobene zveze z realnostjo in strokovnim pojmovanjem pojma kupe.
Tako lahko v številnih neresnih medijih občudujete 'kupejevske limuzine' (odnosno 'limuzinski kupe') ter 'kupejevske SUV modele' ter seveda 'kupejevske karavane'. Zaradi tega kaosa na področju interpretacije pojma kupe se sedaj že 'zelo' veselim 'kupejevskih tovornjakov' (tovornjak z majhno potniško kabino in samo enim parom bočnih vrat …), morda bomo pa dočakali tudi prihod 'kupejevskih kombajnov' in 'kupejevskih buldožerjev'. Zame predstavlja uporaba pridevnika 'kupejevski' v povezavi z očitnimi 'nekupeji' isto kot, da bi vam prodajal pravljice o 'živalskem človeku', ker pač vemo, da nekaj takšnega ne obstaja (ali ste človek ali pa ste žival …).
Pisci aktualnih tekstov o 'nekupejih', ki jih oni seveda takoj prepoznajo kot 'kupejevske' avtomobile, ob tem pozabljajo na nekaj ključnih pravil kupe igre, ki med resnimi novinarji veljajo še danes. Prvo in najpomembnejše pravilo kupe igre je, da mora kupe opazovalcu dati občutek hitrega avtomobila (to se doseže z oblikovanjem vozila …), čeprav sploh ni nujno, da je ta kupe tudi resnično hiter (lep primer tega je volkswagen karmann ghia …). Poleg tega pisci ob opisovanju 'nekupejev' pozabljajo na to, da 'fastback' oblikovanje zadka ni garancija za kupe poreklo, ker na tem svetu že zelo dolgo obstajajo tudi 4-vratne 'fastback' limuzine, pojem 'fastback' pa lahko z lahkoto uporabimo tudi ob opisovanju 3- in 5-vratnih kombilimuzin. Poleg tega na tem svetu že zelo dolgo obstajajo tudi 2-vratni 'notchback' kupeji z zadki, ki posnemajo športne 2- (prava športna limuzina ima samo en par bočnih vrat) in včasih tudi zmogljive 4-vratne klasične limuzine, obstajajo pa tudi 3-vratni kombikupeji (prvotni volkswagen scirocco in podobni 3-vratni kupeji, v to kategorijo spadajo tudi pravi, 3-vratni 'shooting brake' kupeji …), ki jih moderni 'Fejstbook' novinarji očitno sploh ne poznajo, zato pa toliko raje fantazirajo o 5-vratnih 'kupejevskih karavanih' …
Poleg tega pa obstajajo tudi pravi kupeji in kupeji po sili. Ta 'vedenjski vzorec' je nekoč zelo dobro opisal legendarni jugoslovanski novinar Tom Pleterski: »Pri evropskih podanikih Forda in General Motorsa smo se pred leti navadili na hitro in poceni potomstvo karoserij. Nekaj bolj ali manj preprostih potez, ki od stilistov komajda zahtevajo kakšno večjo brihtnost, od orodjarjev pa nekaj nadur pri izdelovanju kalupov za stiskanje pločevine - pa je program tovarne razširjen še na kupe! Tak surogat je - tako lahko preberemo v prospektih - namenjen kupcu s posebnimi zahtevami. Resnica pa je bila v večini primerov le ta, da je kupec odštel nekaj dodatnih bankovcev, ne da bi dobil kaj prida več kot v 'hitri zadek' (fastback) potlačen zadnji, gornji del strešne konstrukcije in po možnosti nekaj manj zraka in prostora na zadnjih sedežih. Taki 'športniki po sili' so se (tedanjim) kupcem kaj kmalu priskutili.« Zapis, ki ga je v reviji Avto Magazin pred približno 50. leti ustvaril Tom Pleterski, bi z lahkoto uporabili tudi ob opisovanju današnjih modnih SUV/Crossover 'nekupejev', ki v resnici niso nič drugega kot 'visoko nasajene' 5-vratne kombilimuzine.
Pravi kupe se lahko pohvali s popolnoma drugače oblikovano karoserijo (primer golf I/ scirocco I), krajšo (približno - 20 cm) medosno razdaljo, samo enim parom bočnih vrat (to pravilo velja tudi za predstavnike pravih GT avtomobilov in športnih limuzin), sedežno konfiguracijo 2+2 (obstajajo pa tudi 2- in 4-sedežni kupeji) in drugače oblikovano notranjostjo potniške kabine, ki seveda vključuje tudi spremenjeno podobo armaturne plošče (ob primerjavi z limuzino, odnosno kombilimuzino). Druga skrajnost ob opisovanju modernih avtomobilov je razvidna iz razširjene uporabe pojma 'športen', ker gospodje in dame, ki pišejo o avtomobilih ne ločijo pomena pridevnikov kot sta zmogljiv in športen. Je BMW-jev SUV 'nekupe' z oznako X6 športen? Resni ljudje vedo, da pravilna uporaba pridevnika športen nima nobene zveze z razpoložljivo zalogo motorne moči, ker obstajajo tudi pravi športni avtomobili, ki jih ne razganja od pogonske moči. Medtem ko je svet v letalski industriji in v industriji plovil še normalen, ker tam dobro vedo, da si kakšen 'jumbo-jet' ali pa čezoceanka ne zaslužita pridevnika športen (športno je nekaj lahkega, kompaktnega in okretnega …), čeprav sta lahko zelo zmogljiva v pogledu hitrosti premikanja, nam avtomobilski marketing pridno prodaja pravljice o zavaljenih 'športnih terencih', ki niso prav nič športni, temveč kvečjemu športno-funkcionalni. Športno-funkcionalen pa je lahko tudi vsak avtobus, ki je do igrišča pripeljal nogometno ali pa podobno moštvo in pa kakšen tovornjak ali kombi, ki je do prizorišča športne tekme pripeljal športno opremo nastopajočih športnikov. Vendar nisem ob tem še nikjer zasledil, da gre v tem primeru za 'športne avtobuse' in 'športne tovornjake'. Hvala bogu, da je vsaj nekaterim v marketingu uspelo obdržati razum …
Tu so tudi nebuloze o športnih dizelskih motorjih, ki v resnici sploh niso športni, temveč kvečjemu zmogljivi. O tem ali je pogonski sklop športen pa odločata predvsem dve stvari (razmerje med vrtino in gibom batov, število še dovoljenih motornih vrtljajev …). Pošten športni motor ima kvadraten presek med vrtino in gibom batov, premore pa tudi izrazito veselje do vrtenja. Motor, ki se zavrti kvečjemu do 5.000 vrtljajev v minuti ni prav nič športen, čeprav je lahko ob pomoči prisilnega polnjenja zelo zmogljiv (število razvitih kW/KM). Kot športnega lahko označimo kvečjemu pogonski motor, ki se zavrti višje od 6.000 vrtljajev v minuti. Naslednja skrajnost so 'urbani in mestni' terenci. Ste se že kdaj vprašali kako izgleda to 'mesto', kjer se morate po njegovih ulicah voziti s 'terenci'. Po moji oceni to najbrž sploh ni mesto, temveč kvečjemu kakšen zahojen zaselek brez asfaltiranih cest in pločnikov. Ljudje so že zdavnaj opazili, da lahko mestne razdalje zelo uspešno premagujete tudi z normalnimi avtomobili (nič 'visoko nasajenega'). Sicer pa ima ta neumna moda (vožnja s kvazi terenci po mestu …) morda tudi dober učinek (mestni proračun bo privarčeval veliko denarja …), ker nam v bodočnosti po mestih očitno sploh ne bo več potrebno graditi cest, ker se bomo pač vsi vozili z 'visoko nasajenimi' avtomobili, ki so kot naročeni za obisk gmajne in brezpotij …
