Za zunanjo podobo prvotne silvie (fotografija št. 12) iz leta 1964 je poskrbel nemški oblikovalec Albrecht Graf Goertz, ki je oblikoval tudi legendarni BMW 507 kabriolet ter zasnoval prvotne osnovne linije najbolje prodajanega športnega avtomobila vseh časov (datsun 240 Z). Za dokončen izgled avtomobila so poskrbeli japonski oblikovalci. Tudi zadnja Nissanova kupejevska študija z medosno razdaljo 2,70 metra, kratkimi karoserijskimi previsi, filigransko strešno konstrukcijo ter parom dominantnih C-stebričkov in parom A-stebričkov, ki sta oblečena v aluminij, predstavlja delo japonskih oblikovalcev, čeprav bi ob prvem pogledu nanjo človek pomislil, da gre za italijansko šolo oblikovanja, kar podkrepijo tudi izjave nekaterih novinarjev, da jih njen izgled spominja na Lanciino študijo nove fulvie. Študija z dolžino 4,35, širino 1,70 ter višino 1,37 metra ponuja luksuzno opremljen prostor za štiri potnike (2+2), podobna rešitev odpiranja vrat kot pri Mazdinem modelu RX-8 in pomanjkanje obeh B-stebričkov pa omogoči enostavnejši vstop in izstop iz avtomobila. Postavljena je na 18-palčna lahka platišča z nizkopresečnimi pnevmatikami, pod motornim pokrovom pa nudi prostor za sprejem pogonskega agregata z gibno prostornino, ki se giblje od 2,0 pa do 3,5 litra in poganja zadnji kolesni par. Kakšna bo nadaljnja usoda te študije, ki je opremljena tudi s štirikolesnim volanskim mehanizmom, je odvisno od odziva obiskovalcev letošnjega avtomobilskega salona v Tokiu. tekst: Marko Miklavc
