Avto.info

GreenNCAP & ADAC

Nov seznam okolju prijaznih avtomobilov

GreenNCAP & ADAC: Nov seznam okolju prijaznih avtomobilov

GreenNCAP & ADAC

Avtor: Foto: GreenNCAP & ADAC
GreenNCAP & ADAC: Nov seznam okolju prijaznih avtomobilov GreenNCAP & ADAC: Nov seznam okolju prijaznih avtomobilov GreenNCAP & ADAC: Nov seznam okolju prijaznih avtomobilov

V teh dneh smo dobili novo listo okolju prijaznih avtomobilov, ki pa jo je potrebno jemati z rezervo, ker ljudje, ki so sestavili ta seznam 'zelenih' avtomobilov, ob tem niso upoštevali nastalih škodljivih emisij med proizvodnjo baterij in ostalih sestavnih komponent avtomobilov ('well-to-wheel').

Tokrat se je na ta seznam uvrstilo 49 različnih avtomobilov. Med njimi so samo štirje avtomobili, ki so ocenjeni z najboljšo možno oceno (5 'eco' zvezdic), predvsem zaradi tega, ker gre v tem primeru za predstavnike striktno električno gnanih avtomobilov. Dokaj dobro (prejete 4 'eco' zvezdice) se je tokrat uvrstil tudi priključno-hibridni izdelek znamke Toyota (model prius), precej več (16 modelov avtomobilov) je tokrat prejelo samo 3 'eco' zvezdice, še občutno daljši (22 modelov avtomobilov) pa je seznam slabše ocenjenih avtomobilov s prejetim parom 'eco' zvezdic. Na koncu seznama pa najdemo 6 'štirikolesnih nesrečnikov', ki morajo živeti s samo eno pridobljeno 'eco' zvezdico.

V bistvu obstajata dva ločena seznama. Na prvem najdete ocene glede količine ustvarjenih škodljivih emisij, porabe pogonske energije (odnosno goriva) in oceno prispevka avtomobila k nastajanju toplogrednih plinov. Višja, ko je ocena v tej tabeli, bolj ekološko naravnan je testirani avtomobil. Vendar ta tabela postreže samo s predhodnimi rezultati, medtem ko so na drugi priloženi tabeli vidne dokončne uvrstitve in število podeljenih 'eco' zvezdic. Kot sem omenil že na začetku, so si najvišjo možno oceno prislužili samo štirje testirani 'električarji', od katerih resnično blesti samo renault zoe. Ta predstavnik evropskih 'superminijev' (B segment) se lahko pohvali z zmerno povprečno porabo (22,3 kWh/100 km) 'električnega soka', ki mu v kombinaciji z večje odmerjenim paketom akumulatorjev (kapaciteta: 52 kWh) zagotavlja realistično odmerjenih 319 kilometrov akcijskega dosega.

Z zelo podobno odmerjeno povprečno porabo (22,2 kWh/100 km) se lahko pohvali tudi hyundai kona electric z občutno manjšim osnovnim paketom (kapaciteta: 39,2 kWh (opcija 64 kWh)) vgrajenih akumulatorjev, vendar bo lastnik takšnega 'šišmiš' (oblikovni križanec) vozila ob tem deležen plačila 'takse' na upoštevanje aktualnih modnih smernic, ker kombinacija slabše aerodinamike in večje mase poskrbi za občutno redukcijo realne avtonomije, ki posledično znaša samo 202 kilometra. Ker so bila tokratna testiranja izvedena v mrazu (- 7 stopinj Celzija) je na izmerjeno avtonomijo zelo vplivala tudi uporaba kabinskega gretja. Zaradi tega je Volkswagnov ID.3 tokrat pristal šele na tretjem mestu, ker mu očitajo preveliko porabo električne energije v povezavi z ogrevanjem kabine. Vse to je seveda vplivalo tudi na akcijski doseg vozila s samo enim polnjenjem akumulatorjev.

Še nekoliko slabše je ocenjen še en električni hyundai (model nexo), ker za pridobivanje potrebne električne energije uporablja gorivne celice. Zaradi tega trpi njegova energetska učinkovitost, ker vsaka pretvorba energije (v tem primeru gre za pretvorbo energije vodika v elektriko) pač prinaša določene izgube. Še nekoliko slabše sta v pogledu okoljevarstva ocenjena dva priključna hibrida (toyota prius plugIn hybrid in kia niro 1.6 GDI plugIn hybrid), in to iz že znanih vzrokov, ki pestijo tudi podoben Mitsubishijev izdelek (outlander 2.4 PHEV). Ob tem kot glavnega krivca omenjajo preveliko maso (približno 1,9 tone) takšnega lažnega okoljevarstvenika, ki po mnenju strokovnjakov ob samodejnem premikanju sploh ni sposoben porabiti malo pogonskega goriva, odnosno električne energije. Ker ob tem Japonci v ta SUV ne vgrajujejo filtra trdnih delcev, si je outlander na koncu prislužil samo dve skromni 'eco' zvezdici.

S podobnimi ocenami so jo odnesli še trije (kombilimuzina toyota yaris, 'šišmiš' toyota C-HR in SUV honda CR-V) tokrat testirani hibridni avtomobili z vgrajenimi bencinskimi pogonskimi sklopi, vendar strokovnjaki v primeru obeh omenjenih toyot ugotavljajo, da sta ta dva relativno lahka avtomobila v vsakdanjem življenju sposobna dokazati njun 'eco' potencial, v tem pogledu SUV honda ne more držati koraka z njima. Ob tem strokovnjaki znova opozarjajo kupce, da naj ne nasedajo marketinškim pravljicam o 'eco' SUV avtomobilih, ker bosta prevelika masa in slaba aerodinamika ob vožnji izničili okoljevarstvene napore vgrajenih bencinskih pogonskih sklopov, in to navzlic vgrajenim 'Wunderwaffe' (čudežno orožje) tehnologijam, ki jih poveličuje današnji avtomobilski marketing.

Omenili so tudi dizelsko gnane avtomobile iz kategorije priljubljenih SUV vozil. Tudi v tem pogledu se je pokazalo, da velikost in s tem povezana masa avtomobila zelo vpliva na okoljevarstveno kredibilnost takšnih avtomobilov. Medtem ko sta si dva relativno kompaktna predstavnika (peugeot 3008 in ford kuga) takšnih avtomobilov na račun še sprejemljive povprečne porabe pogonskega goriva prislužila solidni oceni, sta na tem področju pogrnila dva 'Lifestyle parnika' znamk Volvo (tip XC60) in Land Rover (tip discovery sport). Strokovnjake na področju okoljevarstva ob tem nista prepričala niti avtomobila kot sta jeep renegade in pa kia sportage. Prav posebno niso pohvalili niti klasičnih dizelsko gnanih karavanov iz evropskega D segmenta. Najbolj okoljevarstveno se je ob tem obnašala nova škoda octavia, ki si je na račun šibkejše motoriziranosti (81 kW/110 KM) in naprednih tehnologij (dvojni SCR katalizator) prislužila 3,5 'eco' zvezdic, malenkostno slabši v tem pogledu je mercedes-benz iz razreda C, občutno slabša sta BMW serije 3 in pa Volkswagnov passat, zato sta na koncu prejela samo 2,5 'eco' zvezdic.

Med najslabše okoljevarstveno ocenjenimi avtomobili pa niso samo predstavniki modnih SUV vozil, temveč tudi nekateri kombiji in enoprostorci. Tudi v tem primeru je za tako slabo uvrstitev (samo 1 prejeta 'eco' zvezdica) kriva slaba 'avtobusna' aerodinamika in pa prevelika masa. Tokrat so testirali tudi dva predstavnika plinsko gnanih avtomobilov, ki pa zaradi odsotni vgrajenih filtrov trdnih delcev nista bila sposobna dobiti več kot 3 (seat ibiza), odnosno 2 'eco' zvezdici (audi A4 g-tron), ker res blestita samo ob vožnji na plinski pogon, vendar njuna okoljevarstvena prizadevanja na koncu izniči preklop na klasično fosilno gorivo. Na koncu velja omeniti, da so pri organizaciji ADAC opravljajo veliko bolj kredibilne teste kot pri organizaciji GreenNCAP, ker Nemci ob tem upoštevajo 'well-to-wheel' filozofijo.

Download

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov