Med pestro ponudbo Peugeotovih pariških novitet, se nahaja tudi hibridna študija kompaktnega križanca, ki jo premika kombinacija 110-konjskega trivaljnega bencinskega in 37-konjskega električnega motorja
Po navedbi proizvajalca, so bili hišni oblikovalci ob oblikovanju novega prototipa navdahnjeni s tremi različnimi (mestni avtomobil iz kategorije supermini, kupe in SUV) kategorijami osebnih vozil, kar je razvidno že ob občudovanju Peugeotovega pariškega debitanta in ob preučitvi njegovih zunanjih karoserijskih mer (dolžina: 3694 mm, širina: 1755 mm, višina: 1492 mm, medosna razdalja: 2311 mm, masa avtomobila: 1130 kg).
S to uporabljeno 'crossover' formulo želijo pri Peugeotu pritegniti predvsem mlajše, bolj modno orientirane kupce, ki zelo cenijo višjo, 'komandno' pozicijo sedenja in bolj terenski videz pri svojem vozilu, ponavadi namenjenemu samo premagovanju razdalj po mestnih, asfaltiranih površinah. Zato ta in njemu podobni serijski štirikolesni izdelki pač ne potrebujejo sofisticiranega stalnega štirikolesnega pogona, ampak se zadovoljijo tudi s takšno rešitvijo kot je HYbrid4, kjer električni motor premika zadnji kolesni par. Pod motornim pokrovom študije HR1 se skriva prototipni 1,2-litrski turbobencinski trivaljnik, ki je spojen z elektronsko nadziranim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom.
Ta agregat se trenutno še vedno nahaja v fazi razvoja in lahko ob pomoči hišne tehnologije THP mobilizira 110 'konj' ter 195 Nm motornega navora. Pri svojem delovanju se lahko bencinski motor zanese tudi na pomoč elektromotorja (konstantna moč / kratkotrajna moč: 27 KM + 100 Nm / 37 KM + 200 Nm motornega navora) v zadku avtomobila, tako, da ima uporabnik na voljo 147-konjsko zalogo razpoložljive trenutne pogonske moči, ki bo ob premagovanju 100-kilometrske razdalje v povprečju popila samo 2,9-litra bencina in ob tem ustvarila samo 80 g CO2 emisij na vsak prevoženi kilometer. Obstaja pa tudi možnost ničnih emisij, ki nastopi ob striktno električnem pogonu, vendar na zelo kratke razdalje (približno 2,5 kilometra).
Mali trivratni Francoz ponuja tudi nekaj oblikovnih posebnosti. Med njimi lahko omenim 'scissor' par električno vodljivih bočnih vrat, ki se resnično obnesejo zelo dobro na majhnih tlorisih, vendar mora imeti uporabnik v tem primeru garažo z visokim stropom, omenim pa lahko tudi 'double bubble' streho, ki smo jo že pred štiridesetimi leti opažali predvsem pri nekaterih izdelkih cenjene oblikovalske hiše Zagato. Nekoliko drugačna pa je tudi zasnova notranjosti pri tem štirisedežniku (2+2) s privilegiranim položajem voznika in sopotnika, ker so zadnjima potnikoma namenili bolj zasilna sedeža. V štirisedežni konfiguraciji bo ta avtomobil ponudil samo 180-litrov prtljažnega prostora, v trisedežni pa 457- litrov. Še bolje pa zadeva izpade v primeru dvosedežnika, ko zadnja sedeža ob uporabi inteligentnega zlagalnega sistema 'ponikneta' v dnu vozila in dobi uporabnik tovorni prostor s prostornino 734-litrov.
Posebnost te študije predstavlja tudi uporaba tehnologije 'man-machine interface' v notranjosti potniškega prostora. Del prej omenjene tehnologije je tudi sistem 'movement recognition'. Zato se komunikacija med voznikom in vozilom lahko odvija kar z gibi posamične roke, ker se z spreminjanjem položaja roke lahko pomika po različnim menijih ali pa s pomikom roke v desno preda upravljanje nad funkcijami vozila prednjemu sovozniku. S premikanjem rok pa je mogoče nadzirati prikaz glavnih kontrolnih merilnikov in upravljati tudi avdio-video sistem, GPS napravo ter klimatsko napravo. Sopotnik pa lahko informacije iz računalnika pred njim deli tudi z voznikom na njegovem zaslonu.
