Avto.info

Marketinške zlorabe oznake kupe

Poneumljanju kupcev ni videti konca …

Lancia Aurelia Florida Coupe (B56)

Lancia Aurelia Florida Coupe (B56)

Avtor: Foto: Proizvajalci avtomobilov
Lancia Aurelia Florida 4 porte (B56)

Lancia Aurelia Florida 4 porte (B56)

Lancia Florida II (B56)

Lancia Florida II (B56)

Rover P5B Coupe

Rover P5B Coupe

Rover P5 Sedan

Rover P5 Sedan

Ford Mustang Coupe

Ford Mustang Coupe

Ford Mustang Sedan (prototip)

Ford Mustang Sedan (prototip)

Aston Martin Lagonda V8 Saloon Prototype (MP/230/1)

Aston Martin Lagonda V8 Saloon Prototype (MP/230/1)

Marketinške zlorabe oznake kupe: Poneumljanju kupcev ni videti konca … Marketinške zlorabe oznake kupe: Poneumljanju kupcev ni videti konca … Citroën SM Opera by Chapron

Citroën SM Opera by Chapron

Marketinške zlorabe oznake kupe: Poneumljanju kupcev ni videti konca … FIAT 130 Coupe

FIAT 130 Coupe

FIAT 130 Opera

FIAT 130 Opera

Jaguar XJ

Jaguar XJ

Jaguar XJC

Jaguar XJC

Lancia Gamma Coupe

Lancia Gamma Coupe

Lancia Gamma Scala

Lancia Gamma Scala

C.F.P.M. Monica

C.F.P.M. Monica

Monica

Monica

Pred kratkim se je v nemškem časopisu Welt pojavil eden izmed redkih kritičnih nemških tekstov na temo avtomobilskega marketinga, ker njihov kolumnist Guido Bellberg v njem obsoja ravnanje in razmišljanje vodilnih v takšnih oddelkih nekaterih avtomobilskih proizvajalcev, kjer v današnjih časih načrtno zavajajo kupce njihovih modelov, ker jim ponujajo nekaj kar v resnici sploh ne obstaja …

Ob pomoči neresnih medijev, ki bralcem posredujejo marketinške floskule kot 'strokovne pojme', je v današnjih časih lahko uspešna čisto vsaka, za lase privlečena marketinška strategija, tudi takšna, ki oglašuje, da zemlja pač ni okrogla, temveč ravna. Če ob tem zatajite še nekaj zelo pomembnih zgodovinskih informacij, potem uspeh takšne 'svetlo modre' navedbe v medijih sploh ni vprašljiv. Točno to se zadnjih 15 let (približno) dogaja s pojmi kot so 4- in 5-vratni kupe, drugo skrajnost pa predstavlja 'fleksibilna matematika' pri novinarskem opisovanju karoserij avtomobilov. V medijih sem že velikokrat zasledil avtomobilistične tekste, kjer avtorji ob priloženih fotografijah '4-vratnega kupeja' ugotovijo, da ima avtomobil samo 4 karoserijska vrata, čeprav ima avtomobil na eni izmed objavljenih fotografij na široko odprta zadnja, peta vrata prtljažnika, zraven takšnega teksta pa je po navadi objavljena tudi novica o kakšni klasični 5-vratni kombilimuzini brez 'premium' pretenzij in glej ga zlomka, v tem primeru ima avtomobil ob opisu istega avtorja 5 vrat, čeprav je po zasnovi (kombilimuzina) popolnoma enak '4-vratnemu kupeju', ki ga v prejšnjem tekst malikuje pisec. Podobno bizarno se nekateri novinarji obnašajo tudi v primeru Hyundaijeve 4-vratne (3 bočna vrata in zadnja vrata prtljažnika) kupe groteske z oznako veloster, kjer ugotovijo, da ima ta južnokorejski 'šišmiš' (ni ne kupe, ne klasična kombilimuzina …) samo 3 vrata …

Druga velika in debela laž, ki jo plačanci in simpatizerji širijo v svetovnih medijih že od leta 2004, je povezana z mercedes-benzom CLS, ker ga povsem neupravičeno malikujejo (že klasični stuttgartski slavospev ob omembi tega modela: "Design. Ikone. Dynamik einer genialen Idee: Coupé mit vier Türen") kot začetnika nečesa novega. V resnici so Nemci leta 2003 pograbili idejo, ki so jo serijsko implementirali pri britanski znamki Rover, kjer so leta 1962 predstavili 'srednjerazredni rolls-royce' v obliki nekoliko spremenjenega modela P5 z bolj položnim prednjim in zadnjim kabinskim steklom ter nekoliko nižjo višino strešne konstrukcije. S to elegantno 4-vratno limuzino so Britanci do zaključka proizvodnje v letu 1972 prepričali točno 16.938 kupcev, potem do leta 2004 ne boste našli nobenih vaških posebnežev, ki bi klasične 4-vratne 'notchback' in 'fastback' limuzine oglaševali kot kupeje, čeprav obstaja v zgodovini avtomobilizma kar nekaj avtomobilov (aston martin lagonda V8 saloon, monica, fisker karma, citroën SM opéra by Chapron …), ki bi si dejansko lahko privoščili oznako štirivratni kupe, vendar je nimajo, ker gre po mnenju proizvajalcev le za limuzine.

Če zavrtite kolo avtomobilske zgodovine še za kakšnih dodatnih deset let, potem lahko hitro ugotovite, da je za nastanek takšnih elegantnih limuzin zaslužen predvsem slavni italijanski oblikovalec Battista 'Pinin' Farina, ki je v aprilu leta 1955 na tedanjem torinskem avtomobilskem salonu pokazal povsem novi dvovratni prototipni kupe, ki je nosil oznako aurelia florida coupé (B56). Ta elegantni kupe (medosna razdalja: 264 cm) z vgrajenim bencinskim V8 motorjem in novo horizontalno masko hladilnika, ki jo je leta 1951 zelo neopazno predstavil že karoserist Boneschi, je takrat osvojil naslovnice vseh pomembnejših svetovnih medijev. V jeseni istega leta se mu je v Parizu pridružil še štirivratni prototip (enaka medosna razdalja, posledično krajši prednji del avtomobila) s tedaj uveljavljenim načinom odpiranja štirih bočnih vrat ter odsotnostjo obeh B stebričkov in okvirjev bočnih kabinskih oken. Pravi 'štirivratni kupe' bi rekli današnji marketinški strokovnjaki in neresni novinarji. Žal ni tako, ker so Italijani temu avtomobilu pripeli oznako aurelia florida hardtop sedan. Ta oznaka bi bila danes pravilna tudi za BMW serije 6 gran coupé (nemška kopija prvotnega jaguarja XJ iz leta 1968, predvsem v pogledu karoserijskih proporc), vendar proizvajalci v lovu za dodano vrednostjo izdelka raje uporabljajo termin kupe, čeprav ta s kupe realnostjo nima več nobene zveze.

Obstajajo pa tudi prototipi, ki so nastali podobno kot predstavniki BMW-jevih gran coupé limuzin, s pretvorbo iz 2-vratnega kupeja v 4-vratno limuzino. Lep primer tega sta dva prestižna italijanska prototipa, ki nista nikoli dočakala serijske proizvodnje. V prvem primeru gre za fiat 130 opera. To 4-vratno limuzinsko različico prestižne 2-vratne kupe različice modela 130, je leta 1974 ustvarila oblikovalska hiša Pininfarina, ki je ta trik ponovila še v letu 1980. Takrat so predstavili podoben koncept klasične 4-vratne limuzine na osnovi prestižnega 2-vratnega kupeja znamke Lancia. Vendar tudi 4-vratna gamma scala ni doživela prehoda v serijsko proizvodnjo. Obstaja pa tudi podoben 4-vratni prototip prvotnega 4-vratnega 'notchback' mustanga, ki nosi oznako sedan. So Italijani in Američani takrat ob tem fantazirali o 'velikih kupejih'? Ne, ker jemljejo pojem kupe podobno resno kot Britanci, medtem ko so Nemci v tem pogledu v zadnjih dveh desetletjih postali popolnoma neresni.

Za nadaljevanje zgodbe o takšnih elegantnih limuzinah je zaslužno leto 1957, ko se pojavi lancia florida II prototipo (dolžina: 4990 mm, širina: 1740 mm, višina: 1390 mm), štirivratna italijanska lepotica, ki jo z lahkoto označimo za spiritualno predhodnico vseh današnjih štirivratnih limuzin z izrazito željo po izkrivljanju prave identitete, ker se predstavljajo kot kupeji. Po predlogi prototipne floride II, ki jo je slavni Battista Pininfarina (uradno preimenovanje) uporabljal tudi kot najbolj priljubljeno osebno transportno sredstvo, je nastala tudi kasnejša serijska lancia flaminia (1963–70) v kupe in limuzinski različici. Verjetno vas bega naklonjenost tej italijanski študiji, ker ste ob prebiranju mojih 'modrosti' verjetno že opazili, da me ideje o štirivratnih kupejih po navadi ne prepričajo. V tem primeru, ki je zelo podoben primeru sodobne mazde RX-8, sploh ne dvomim, da gre za kupe, ker boste ob temeljitem opazovanju bočne podobe avtomobila hitro ugotovili, da gre za pravi kupe, čeprav premore ta avtomobil tudi skriti zadnji par vrat, ki jih nekateri označujejo kot pol-vrata. To rešitev so najprej predstavili pri britanski znamki Triumph v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Zato dajeta oba avtomobila že od daleč vtis pravega kupeja, za razliko od nekaterih današnjih štirivratnih limuzin in 5-vratnih kombilimuzin s 'potlačenimi' strehami, ki želijo biti na vsak način kupeji …

Prvi serijski avtomobil, ki je prejel prestižno oznako 'hardtop sedan', so razvili Američani iz korporacije General Motors, kjer so leta 1955 predstavili prve štirivratne 'hardtop sedane' znamk Buick in Oldsmobile. V primeru teh elegantnih avtomobilov, ki so ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja začeli izginjati iz tržišča, gre za klasične 4-vratne limuzine, ki na vseh štirih bočnih vratih nimajo okenskih okvirjev, niti obeh B stebričkov v predelu bočnih kabinskih stekel. Kasneje so bili takšni avtomobili prepoznavni tudi po dodatku v obliki črne vinilne strehe, ker so proizvajalci s tem opazovalcu pričarali iluzijo 4-vratnega kabrioleta z dvignjeno platneno streho. Trend 'Hardtop Sedanov' so v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja cenili tudi Japonci, ker je do konca prejšnjega tisočletja nastalo veliko serijskih izdelkov te vrste. Najdlje so s tem konceptom vztrajali pri znamki Subaru, kjer ste še leta 2010 lahko dobili model legacy, ki sicer premore oba B stebrička, vendar nima bočnih okenskih okvirjev. Leta 2004 so Nemci s predstavitvijo serije CLS ponovno obudili ta 'hardtop sedan' koncept, ki pa ga neposvečeni in neresni reklamirajo kot 'štirivratni kupe'.

Sicer pa se tega, da štirivratni kupeji ne obstajajo, zavedajo že normalno razviti 5-letniki, ki vam na vprašanje o pravem športnem avtomobilu (po definiciji, ki je sveta vsem pravim ljubiteljem bencinskih hlapov, so 2-vratni kupeji in 3-vratni kombikupeji pravi predstavniki športnih avtomobilov …) ne bodo nikoli pokazali 4-vratnega avtomobila, namesto tega bodo s prstom raje pokazali na kakšnega porscheja 911 ali pa na kakšnega ferrarija …

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov