Obdobje nemškega povojnega gospodarskega čudeža je zaznamovano s številnimi skuterji, mopedi, 2- in 3-kolesni motocikli ter večjo količino 'mikro avtomobilčkov'. Takrat je poleg običajnih 3-kolesnih prikoličarjev obstajala tudi posebna vrsta 3-kolesnih motociklov, kjer je tretje kolo pripadlo vlečni tovorni prikolici. Sedaj se je ta izgubljena vrsta prikolic vrnila …

Za povratek takšnih uporabnih prikolic na sceno je zaslužen predvsem nemški orodjar Andreas Schmidt, ki je po dveh letih boja z mlini nemške organizacije TÜV Rheinland dobil homologacijo, ki je potrebna za nadaljnje trženje in uporabo takšne prikolice, katere uporaba mora biti v Nemčiji vnesena v prometno dovoljenje motocikla. Ideja o takšni prikolici se mu je porodila ob vožnjah z njegovim motociklom znamke Harley-Davidson, ker je ob vožnji na daljše relacije ugotovil, da mu primanjkuje prostora za prevoz različnih stvari.

Pred časom je ustanovil tudi lastno podjetje z imenom Moppedhänger ('prikolica za moped'), kjer je razvil lastni sistem pripenjanja prikolice, ki se lahko pohvali, da pred dokončno odpovedjo poslušnosti lahko varno vleče največ 4 tone tovora. Nosilna, vzmetena platforma takšne prikolice, ki se v ovinkih nagiba enako kot motocikel, je izdelana iz jekla. Na to pa lahko Schmidt pritrdi nosilne platforme iz lesa ali aluminija, ustvaril pa je tudi prototipno različico takšne prikolice z vgrajenim bivakom (šotor). Zaradi napredne tehnične zasnove lahko motoristi v Nemčiji s takšno prikolico v Nemčiji vozijo hitreje od zakonsko predpisanih 80 km/h (pravilno informacijo je posredoval bralec Frenk Cmrecnjak, najlepša hvala ...), ki veljajo za bolj običajne dvokolesne prikolice.

Te prikolice nastajajo samo po naročilu, seveda popolnoma v skladu z željami kupca. Prodajne cene za takšno tovorno prikolico se v Nemčiji pričnejo pri 2.200 evrih.