V aprilu 2013 smo iz medijev izvedeli, da se sredstva plačana v obliki letnih dajatev za uporabo vozila oziroma denar za plačilo cestnine, ki jo plačamo ob registraciji vozila, ni bil porabljen za vzdrževanje cest, čemur je pravzaprav namenjen. Od pristojnih smo kasneje dobili odgovor, da nikjer ni izrecno določeno, da se mora denar, ki je bil zaračunan kot letna dajatev za uporabo vozila oziroma plačilo cestnine, porabiti prav za vzdrževanje cest.

Danes se je je za motoriste, z odobritvijo Vlade RS, v devetih mesecih že drugič podražila letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ceste so pa še naprej v katastrofalnem stanju in motoristom smrtno nevarne. Udarne jame ne povzročajo le poškodb motornih koles, ampak tudi zdrse in padce, ki se lahko končajo tragično.

Glede na to, da se je danes za motoriste v devetih mesecih že drugič podražila cestnina, čeprav motorno kolo s svojo majhno težo in enosledno konstrukcijo ne poškoduje cest, zahtevamo, da se pobrani denar nameni namensko in tudi za sanacijo bankin, ki so prav tako kot udarne jame za motoriste smrtno nevarne. Ob vseh večji deževjih meterona voda iz nekaterih pešečnih bankin na cesto nanese pesek, ki motorista, če ga ne opazi pravočaso, kar je včasih nemogoče, spodnese, kar se konča s padcem. Včasih ne cesto nanesejo pesek tudi avtomobilist, ki si krajšajo ovinke neodgovorno in sebično z vožnjo po bankinah.

V državh EU so v zadnjih letih spoznali kako nevarne so za motoriste neurejene bankine, zato so zaradi tega in tudi opozoril FEME (The Federation of European Motorcyclists' Associations s sedežem v Bruslju in predstavnikom v EU Parlamentu) odločili za asfaltiranje oziroma betoniranje bankin, pri katerih se je pogosto je dogajalo, da je iz njih nanašalo pesek na cestišče.

Spodaj na sliki je primer motoristom in kolesarjem ter nazadnje tudi avtomobilistom prijazna bankina. Slika je narejena v Republiki Sloveniji, torej neka praksa pri asfaltiranju oz. odpravljanju peščenih bankin že obstaja.

V Zvezi motoklubov Slovenije zahtevamo, da se za dodatni denar, ki ga bo država pobrala z zvišanjem cestnine poleg nadaljevanja sanacije udarnih cestnih jam, takoj pristopi k asfaltiranju oz. betoniranju tistih bankin, iz katerih ob deževnju na cestišče nanosi pesek.

Opis fotografij
1: Slabo pokrpane in zraven že nove udarne jame so za motorista lahko usodne, še posebej če v njih zapelje v ovinku, ko je nagnjen, ko ne more več spreminjati smeri vožnje.
2: Šele, ko so mediji začeli opozarjati na nevarnost udarnih jam motoristom, so se na nakaterih, žal zelo redkih cestah lotili sanacij udarnih jam kot kaže slika. Sanacija je izvedena pravilno, saj se udarnih jam ni le za silo poflikalo kot kaže slika 1, ampak se je saniralo vse jame vključno z bližnjo okolico. Tako sanirana udarna jama je za motorista varna in tudi ne bo naslednjo zimo ponovno »zacvetela« in je ne bo potrebno ponovno popravljati, to pa pomeni tudi prihranek na dolgi rok.
3: Bankina na sliki je za motorista smrtno nevarna.
4: Ob večjih nalivih voda nanese pesek iz bankin na cesto. Tako skritega peseka v senci motorist med vožnjo, ki vozi proti soncu ne opazi ali pa ga opazi prepozno, kljub temu, da vozi pod dovoljeno predpisano omejitvijo hitrosti – na oseku na sliki je omejitev hitrosti 90 km/h. Pri padcih v takih primerih v policijskem zapisniku pogosoto piše, da motorist ni prilagodil hitrosti vožnje po cesti tako, da bi lahko ustavil pred oviro, čeprav je pogosto hitrost pri padcu nižja od dovoljene.
5: Motoristom in drugim udeležencem v prometu prijazna in varna asfaltirna bankina. Žal pa je ograja na drugi strani še vedno brez dodatnega pasu, ki preprečuje, da bi motorist ob padcu zadel v nostilni stebriček, kar se skoraj vedno konča s smrtjo.