Avto.info

Stolp Orizuru v Hirošimi

Ustvarjanje svetle prihodnosti Hirošime

Stolp Orizuru v Hirošimi: Ustvarjanje svetle prihodnosti Hirošime

Stolp Orizuru v Hirošimi

Avtor: Foto: Mazda
Stolp Orizuru v Hirošimi: Ustvarjanje svetle prihodnosti Hirošime Stolp Orizuru v Hirošimi: Ustvarjanje svetle prihodnosti Hirošime

Ko so Tetsuyu Matsudi pokazali stolpnico v Hirošimi, si je le malokdo predstavljal, kaj bo predsednik uprave in izvršni direktor Mazde iz Hirošime naredil iz nje. Danes je stolp Orizuru v Hirošimi ena najpomembnejših zgradb v mestu. Če bi Tetsuyo Matsudo, predsednika in izvršnega direktorja podjetja Hiroshima Mazda, Mazdinega lokalnega prodajno-servisnega centra, opisali kot uspešnega poslovneža, bi bilo to zagotovo veliko preskromno. Matsuda danes šteje 53 let in odkar je v svojih tridesetih prevzel podjetje, se ukvarja z diverzifikacijo svojega poslovanja. Med drugim upravlja ne le Mazdine prodajno-servisne centre, temveč tudi hotele in restavracije okonomiyaki. Število podjetij v skupini, ki so del njegove vedno večje dinastije, je zdaj približno 30.

“Naše podjetje je bilo ustanovljeno leta 1933 in je tako najstarejši Mazdin prodajno-servisni center na svetu. Ustanovil ga je moj ded Soya Matsuda, drugi sin Jyujira Matsude, ustanovitelja podjetja Toyo Kogyo, danes znanega kot Mazda,” pravi Matsuda. “Prvotne stavbe in objekte je leta 1945 atomska bomba spremenila v pepel, takratni predsednik Soya Matsuda in vsi njegovi zaposleni pa so izgubili življenje. Po zaslugi neverjetne podpore lokalne skupnosti na poti obnove smo danes spet tukaj.”

Prav zato se Matsuda čuti dolžnika mestu – ko so mu pri 36 letih ponudili najvišji položaj, je bilo vračilo dolga prebivalcem Hirošime vedno na vrhu seznama njegovih nalog. “Ko sem postal predsednik, je bila družbena odgovornost podjetij zelo moderna zadeva in vsi so želeli sodelovati,” se spominja Matsuda. “Takrat je bilo pri nam podobnih podjetjih v avtomobilski industriji nekaj običajnega, da so ob vsaki prodaji avtomobila posadili drevo in tako prispevali k ohranjanju okolja.”

A ta ideja ga ni povsem prevzela. Podnebne spremembe so bile – in so še vedno – velik problem. Naj se na papirju sliši še tako dobro, je bil Matsuda mnenja, da s tem, ko bi za vsak prodani avtomobil posadili drevo, ne bi rešili prav veliko. Matsuda pravi, da bi morale mednarodne znamke in podjetja prevzeti vodilno vlogo pri vprašanjih, kot so podnebne spremembe. Namesto tega se je odločil, da bo več storil za domačine. “Pri vseh naših dejavnostih je Hirošima vedno na prvem mestu, zato smo se odločili, da svojim koreninam namenimo nov pogled in začnemo raziskovati, kaj lahko še storimo v večjo korist lokalnih skupnosti in njihovih temeljnih dejavnosti.”

Manjkajoči košček
Matsuda je kot ugleden poslovnež v Hirošimi sodeloval v številnih spominskih dejavnostih in organizacijah, povezanih z vojno, in se iz prve roke srečal z lokalnimi mirovnimi gibanji. Prepričan je tudi, da grozodejstev vojne ne smemo pozabiti in moramo o njih pripovedovati prihodnjim generacijam, a je obenem spoznal, da Hirošimi morda manjka nekaj enako pomembnega: zmožnost pogleda v prihodnost. Po vsej Hirošimi so številni spomeniki in zgradbe, posvečeni spominu na atomsko bombardiranje in žrtve, vključno z znamenito kupolo stavbe z območja eksplozije atomske bombe in spominskim parkom miru v Hirošimi, ki ju vsako leto obišče več kot milijon ljudi. A kot pravi Matsuda, ni nobenega, ki bi predstavljal današnjo Hirošimo.

“Nedvomno je pomembno, da se ozremo nazaj. Glasovi žrtev imajo veliko težo, ko govorimo o vojni in svetovnem miru,” pravi Matsuda. “Absolutno se strinjam z vlogo Hirošime kot zagovornice miru. A obenem mora mesto svetu pokazati, koliko smo dosegli in napredovali po vojni ter kaj nas čaka v prihodnosti.”

Matsuda si je zadal nalogo, da bo svetu pokazal, kako je Hirošima postala to, kar je zdaj, in začel iskati načine, kako to doseči. Leta 2009 je našel popolno rešitev: 12-nadstropno stavbo, ki jo danes poznamo kot stolp Hirošima Orizuru.

Osupljiv pogled
Leta 2016 odprta stolpnica Hiroshima Orizuru Tower je pisarniško-trgovska stavba, ki stoji ob spominskem parku miru, odprtem prostoru s površino 12.000 kvadratnih metrov, namenjenem spominu na žrtve atomske bombe. Orizuru pomeni iz papirja s tehniko origami izdelan žerjav, ki na Japonskem velja za simbol miru. V pritličju sta kavarna in trgovina z lokalnimi pridelki, tam pa je tudi razstavni prostor, ki pripoveduje o zgodovini Hirošime. Prava posebnost stolpa pa je razgledna ploščad v najvišjem nadstropju. Stavba je bila v lasti zavarovalnice, in ko se je ta odločila za prodajo, je poslovni partner prosil Matsudo, naj si jo ogleda. Skupaj sta jo obiskala, a je Matsuda ni nameraval kupiti, saj je kot lastnik podjetja vedel, da bi bilo predrago, če bi jo dodal v poslovne knjige svojega podjetja. Toda pogled iz najvišjega nadstropja je popolnoma spremenil njegovo mnenje.

“Ko sem stal na vrhu stavbe, sem se v trenutku zaljubil v pogled na mesto s te točke,” se spominja Matsuda. “Bilo je neverjetno. Spodaj si videl kupolo stavbe, ki jo je uničila atomska bomba, za njo pa celotno mesto. Pogled je objel tudi venec gora, ki obkroža mesto. Takoj sem pomislil, da mora to videti vsak ... Ko pomisliš na prizadevanja domačinov za obnovo mesta v zadnjih 70 letih, ostaneš brez besed. Skoraj lahko začutiš njihovo neverjetno odločnost in zdelo se mi je, da je mesto zdaj simbol človeške moči.”

Takoj se je odločil, da bo stavbo kupil ne glede na ceno. Na koncu je njegova strast do Hirošime prevladala nad njegovo poslovno zadržanostjo. “Verjel sem, da lahko to stavbo spremenimo v novo znamenitost, ki bo predstavljala prihodnost Hirošime – in prav to je manjkalo mestu. Vsi bi morali videti razgled z vrha. Vedno se lahko ozremo nazaj, vendar moramo gledati tudi naprej, saj lahko Hirošima ponudi veliko več kot le vračanje v preteklost,” pravi Matsuda. Preobrazba stavbe v stolp Orizuru je trajala skoraj sedem let. Matsuda priznava, da je bil pred zaključkom kar nekajkrat pod velikim pritiskom, vendar je bilo vse skupaj vredno truda.

“Med izvajanjem projekta je prišlo do številnih nepričakovanih preobratov in vedno sem čutil velik pritisk,” sklene Matsuda. “Toda to je bila zagotovo prava stvar in največ, kar sem lahko naredil za svoje rojstno mesto!”

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov