Opis in fotogalerija

Naj si to želimo ali ne, danes živimo v času, ko se vloga avtomobila v človekovem življenjskem prostoru vse bolj spreminja. Nekoč je bil avtomobil tehnološko čudo, ki se mu je velik del okolja moral prilagajati, danes pa velja ravno obratno. Lep primer tega je sedma generacija forda fieste, za katero se zdi, da postaja le nosilec sodobnih tehnologij in pripomočkov. Pa je zaradi tega izgubila tisto, zaradi česar smo jo na samem začetku sploh vzljubili? Navzven je novinka v osnovi sicer ostala precej podobna predhodnici, kar ni slabo, saj je bila oblika še vedno dovolj sveža. Največja sprememba je 7-centimetrski dolžinski pribitek, ki je bil nujen zaradi vse večje količine pripomočkov, kot so radarji in senzorji. Vseeno se pri sami obliki avtomobila to ne pozna, saj so oblikovalci drugačne proporce dobro zakrili.

Povečanje zunanjosti po navadi pomeni več prostora v notranjosti, kar je še posebej dobrodošlo pri avtomobilih segmenta, ki so že sposobni zadovoljiti tudi družinske potrebe. Kabina je pri vsem povečanju dobila natanko 1,7 centimetra več prostora za sprednjimi sedeži, kar ni malo, saj je medosje zraslo le za bore štiri milimetre. Večino kolenskega prostora so zagotovila na novo oblikovana hrbtišča prednjih sedežev. Vseeno to višjim potnikom, ki se z glavami še vedno zaletavajo v strop, ne pomeni tako veliko. Tudi prtljažnik je z 291 litri prostora ostal na enaki ravni kot prej, a tokrat z dvojnim dnom in malenkost temeljitejšo obdelavo. Bi si pa želeli, da bi inženirji v bitki z oblikovalci zmagali pri postavitvi spodnje meje prtljažnih vrat, saj je nakladalni rob za natovarjanje polnih nakupovalnih vrečk ali otroškega vozička za nekaj centimetrov previsok.

Vsa pametna elektronika tako povzdigne ceno avtomobila, da se poraja vprašanje, ali je ta še vedno v službi avtomobila ali velja ravno obratno.

Pravo nasprotje prostorskemu statusu quo je miselni preskok v sprednjem delu kabine. Zastarela Nokia je zdaj postala iPhone, z minimalnim številom tipk in velikim večopravilnim barvnim zaslonom v središču dogajanja. Nabor gumbov za prilagajanje klimatske naprave je ostal, radiu pa je ostalo le nekaj najpogosteje uporabljenih bližnjic. Kar 20,3-centimetrski zaslon gosti najsodobnejšo različico vmesnika sync 3, katerega delovanje je lepo odzivno, logika pa preprosta in pregledna. Enako lahko trdimo za celotno ergonomijo, ki ji piko na i postavlja športno odebeljen volanski obroč z bogatim in preglednim naborom gumbov. Sprednji sedeži nudijo dober bočni oprijem, a so s kratkim sedalnim delom spet bolj po godu nižje raslim. Voznik ima za volanom forda običajno zabavno delo in to, kljub navalu elektronike, na srečo še vedno velja tudi za fiesto. Razmerje med učinkovitim požiranjem cestnih neravnin in suverenostjo v ovinkih je tudi tokrat odlično, občutek na volanu prav tako.

Vse skupaj zaokroži živahen litrski trivaljnik s podporo turbopuhala, ki razvije moč 74 kW (100 KM). Dovolj za mestno poskočnost, po zaslugi 6-stopenjskega ročnega menjalnika pa tudi za zmerno tiho premagovanje dolgih poti. Žal zna biti, predvsem v mestu, malenkost preveč požrešen, saj smo na testu zabeležili povprečno porabo 7,5 litra, čeprav nas je potovalni računalnik ves čas zavajal s številko 6,4. Očitno pametna elektronika le ni nezmotljiva! A ji tega ne zamerimo, saj je bolj ključno dobro delovanje varnostnih asistenčnih sistemov, kot so radarski tempomat, opozarjanje na nenamerno menjavo voznega pasu, sistem za preprečevanje naleta in kamera za vzvratno vožnjo. Super za varnost, malo manj za denarnico. Takšna fiesta je namreč (s popustom) zahtevala le malenkost manj kot dvajset tisočakov.