Opis in fotogalerija

Kar dva milijona dusterjev je že na svetu! To je za znamko vozil, za katero pred časom nihče ni vedel, kaj z njo storiti, naravnost odlično. Res je, da se duster izdeluje in prodaja po praktično celem svetu, pod znamkama Dacia in Renault, a so prodajne številke vseeno izjemne. Tudi zato so si v novi generaciji lahko privoščili precej več kot v prvi. Romunski SUV je postal sodobnejši, udobnejši in tehnično bolj dovršen.

Navzven se zdi, da novi model ni prav veliko drugačen od prejšnjega, a videz, kljub skorajda enakim dimenzijam, vara. O spremenjenih proporcih priča za deset centimetrov bolj naprej pomaknjeno vetrobransko steklo, vsaj malce ali nekoliko bolj pa je spremenjen čisto vsak karoserijski del. Prepoznavna robustnost kljub temu ostaja, tudi pri našminkanem testnem vozilu. Proti praskam odporne plastike je še vedno veliko, prav tako je karoserija po terensko za 21 centimetrov oddaljena od tal.

Omenjene spremembe se zagotovo poznajo v notranjosti, saj smo imeli občutek, da sedimo v bolj prostornem avtomobilu kot prej. Nekaj malega je k temu prispevala izboljšana ergonomija, z višje postavljenim osrednjim zaslonom na dotik, prijetnejšimi in bolj logično razporejenimi stikali ter daljšim sedalnim delom sprednjih sedežev. Pri teh je bil povečan tudi razpon višinskega pomika, pena pa v korist udobja nudi boljšo oporo. Ob pogledu na vse odlagalne prostore in predale, ki so posejani po avtomobilu, je jasno, da v zagotavljanju občutka kakovosti le niso pozabili na uporabnost. Za kar 27,2 litra jih je, tudi po zaslugi novega pod sovoznikovim sedežem in predalov v zadnjih vratih. Prtljažnik meri 411 litrov.

Osnovni model je s ceno 12.990 evrov sicer prava kupčija, sprehajanje po ceniku navzgor pa ceno hitro približa tekmecem.

Če smo doslej pri dusterju lahko govorili o skorajda špartanski preprostosti, je zdaj zgodba precej drugačna. V serijski in dodatni ponudbi je kar nekaj elektronskih pripomočkov, ki jih pri Dacii doslej nismo bili vajeni. Testni avtomobil z najvišjim paketom prestige je bil opremljen s samodejno klimatsko napravo, kamero za vzvratno vožnjo in sistemom za nadzor mrtvega kota. Za doplačilo si je privoščil še kartico za odklepanje in zagon brez ključa in 360-stopinjski pogled okoli vozila. Le sistema za samodejno zaviranje v sili ni mogoče izbrati, čeprav ga ponujajo že skoraj vsi novejši avtomobilski modeli. Res je tudi, da je skoraj vsak izmed naštetih dodatkov bolj z dna koncernske ponudbe (nissani in renaulti imajo bolj dovršene izdelke), a njihove naprednosti in uporabnosti vseeno ne gre zanikati. Konec koncev so tudi nekoliko cenejši.

Pri pogonu je izbira jasna – če hočemo poceni, je to 1,6-litrski bencinski motor, vsestranska uporabnost in varčnost pa pride s starim turbodizelskim znancem. Moč 80 kilovatov (109 KM) zagotavlja 1,5-litrski Renaultov izdelek, katerega 260 Nm navora je še kako dobrodošlih, če gre za izvedbo s štirikolesnim pogonom. Ker ne ponuja zapor ali reduktorja, so zopet uporabili stari trik kratkih prestavnih razmerij prvih nekaj prestav 6-stopenjskega menjalnika. Na ta način je duster spodoben plezalec, ki ga na brezpotju najprej zaustavijo cestne pnevmatike. Poleg možnosti »zaklepa« štirikolesnega pogona do hitrosti 50 km/h sta terenski vožnji namenjena tudi sistem za nadzorovan spust po klancu navzdol in digitalni prikazovalnik naklona.

Duster nove generacije torej ni več utilitarist, temveč se je »pogospodio«, kot bi rekli v kateri od republik naše bivše skupne države. Z vse večjim naborom dobrot pa je zanj treba odšteti tudi nekaj več denarja, kar pomeni, da se je ponekod znašel v cenovnem rangu drugih uveljavljenih tekmecev. Osnovna suzuki vitara s štirikolesnim pogonom je na primer le 190 evrov dražja od dusterja …