Opis in fotogalerija

Prenovljena mazda CX-60 je dobila predvsem dodelano, bolje uglašeno podvozje. Turbodizelski vrstni šestvaljnik s 187 kW (254 KM) navduši z močjo ter prijetnim, uglajenim zvokom. Bogata oprema homura plus zajema veliko varnosti in udobja ter nekaj stilskih, prestižnih dodatkov. Mazda CX-60 ni novost na naših cestah, smo jo pa preizkusili v njeni rahlo osveženi podobi. Pravzaprav niti ne podobi, saj je navzven avtomobil praktično nespremenjen, so pa zato inženirji nekoliko dodelali tehniko, posamezne komponente bolje uskladili med seboj ter s tem za odtenek izboljšali vozne lastnosti.

Te so z novimi, mehkejšimi zadnjimi vzmetmi z daljšim hodom in tršimi blažilniki ter posodobljenim sprednjim vzmetenjem bolje uravnotežene tako pri blaženju udarcev s ceste kot tudi pri vozni dinamiki. K tej svoje prispeva tudi bolj dodelan volan s posodobljeno podporno elektroniko, rezultat pa je manj nagibanja karoserije v hitreje odpeljanih ovinkih ter tudi nekaj manj tresljajev, ki jih cestne neravnine prenesejo na telesa voznika in potnikov. Ja, napredek je vsekakor dobrodošel, čeprav mazda CX-60 pri vodljivosti še vedno malenkost zaostaja za najboljšimi, pa tudi 8-stopenjski samodejni menjalnik je na trenutke za spoznanje manj uglajen.

Z odličnim položajem za volanom, klasičnimi stikali ter funkcionalnim infotainmentom je eden ergonomsko najbolj dovršenih križancev.

Po drugi strani zunanjost ostaja nespremenjena, prav tako pa tudi z blagim, 24-voltnim hibridom podprt 3,3-litrski turbodizelski šestvaljnik pod dolgim motornim pokrovom. Ja, prava redkost je dandanes, ko tekmeci v podobno velike križance vgrajujejo več kot pol manjše bencinske motorje s pol manj valji ter kot tak prijeten s svojo veliko zalogo moči in navora ter s svilenim, mehkim zvokom vrstnega šestaka. Niti s porabo ne razočara – nasprotno, ob umirjeni vožnji se na 100 prevoženih kilometrov zadovolji že z dobrimi šestimi litri, pri težji desni nogi zahteva kakšen liter do dva več, kar je glede na zmogljivosti ter velikost in maso avtomobila pravzaprav odličen rezultat.

187 kW (254 KM) moči in bogatih 550 Nm navora je dizelsko odločnih v vseh pogojih vožnje, ob tem pa se avtomobil ponaša tudi s prostorno kabino ter odličnim vozniškim položajem za izdatno nastavljivim volanski obročem. K dobri ergonomiji svoje dodajo tudi klasična stikala za upravljanje klimatske naprave, fizična stikala (in ne na dotik občutljive površine ali drsniki) so tudi na volanskem obroču, za upravljanje infotainmenta skrbi velik vrtljiv gumb med sedežema. No, infotainment resda ni več med najsodobnejšimi, niti zaslon premera 30,5 centimetra med največjimi, a s preglednimi meniji in nič kaj kričečo grafiko vseeno med bolj funkcionalnimi in preprostejši za upravljanje, zlasti med vožnjo.

3,3 litra je delovna prostornina vrstnega šestvaljnega turbodizla, ki je danes prava redkost.

Testni avtomobil je bil opremljen s paketom homura plus, kar pomeni v črno usnje odete (ogrevane in hlajene) sedeže s kontrastnimi svetlo rjavimi šivi ter okrasnim vložkom v enaki barvi, tudi armaturna plošča z enakim pristopom pušča vtis visoke stopnje kakovosti. Piko na i dodajo še kovinski detajli, kot celota pa je počutje v kabini povsem na ravni premium vozil tega segmenta.

Oprema homura plus poleg celovite palete varnostnih in asistenčnih sistemov (vključno z opozorilom na prečni promet spredaj) zajema še cel kup druge opreme, vključno z brezžičnim polnjenjem telefona, avdiosistemom Bose z dvanajstimi zvočniki, matričnimi žarometi LED in prostoročnim električnim odpiranjem prtljažnih vrat, pa tudi črne poudarke oziroma črna ohišja vzvratnih ogledal in črna 20-palčna platišča. Pod črto to pomeni ceno 64.840 evrov oziroma skupaj z doplačilno belo barvo rhodium white (poleg rdeče in sive gre za tretjo barvo s tehnologijo nanašanja takuminuri, ki posnema ročno delo izkušenega mojstra takumija) 900 evrov več.