Opis in fotogalerija

Če bi se avtomobilska industrija neusmiljeno odzvala na okoljsko ekološko katastrofo, ki nam jo znanstveniki napovedujejo, bi bili morda vsi avtomobili takšni kot dacia spring. Kompaktni, nezahtevni in s skromnim električnim pogonskim sklopom. A dejstvo je, da proizvajalci ne živijo od prodajanja minimuma, ampak od vsega tistega, česar ne potrebujemo toliko, kot si to želimo. In kako se v takšni ureditvi znajde spring?

Kot najcenejši električni avtomobil na slovenskem trgu je spring prav gotovo v svojevrstni prednosti. Čeprav se je od prihoda na naš trg podražil za malo manj kot tri tisočake, je z upoštevano eko subvencijo na voljo za približno 15.500 evrov, kar je občutno manj kot njegov najbližji električni zasledovalec renault twingo. Simpatično oblikovana kombilimuzinska zunanjost z 'offroad' prvinami ne daje že na prvi pogled vedeti, da gre za »poceni« izdelek. Verjeli ali ne, med testiranjem smo prejeli kar nekaj ravno nasprotnih komentarjev. Vseeno izurjeno oko opazi, da je avtomobilček nenavadno ozek, kar najbolj zgovorno opozarja na tisto, kar uporabnika čaka v notranjosti.

180 kilometrov nam je povprečno uspelo prevoziti z enim polnjenjem baterije.

Utesnjenost v kabini je najbolj občutna prav v širino, kjer se z ramami na sprednjih sedežih ne dotikajo le najbolj vitki sprehajalci modnih pist, sicer pa se je treba na bližino kar privaditi. Na zadnji klopi je zgodba podobna, le da tam zmanjkajo tudi centimetri v predelu kolen, česar nismo občutili le odrasli potniki, ampak celo uporabniki otroških sedežev – najbolj znani po potrpljenju in razumevanju. A, roko na srce, ta avtomobil ni namenjen družinski rabi, temveč mestni uporabi. Zato je prtljažnik z 290 litri prostora več kot dovolj velik, čeprav velik del zasedejo polnilni kabli.

Če prostornost razumemo v kontekstu mestne rabe, pa ne moremo mimo zastarele zasnove. Spring je narejen na osnovi modela kwid, ki je sicer namenjen manj zahtevnim trgom (Indija), a je bil za električni pogon nekoliko prilagojen. Ostaja pa pomanjkljiva ergonomija, denimo volanski obroč brez možnosti prilagoditve ali uporaba klasičnega ključa za zagon. Tudi izbrani materiali niso ravno v koraku s trendi, ki jih nekoliko lovi le 17,8-centimetrski osrednji zaslon na dotik z zastarelim, a učinkovitim vmesnikom. Vrtljiv gumb za izbiro prestave se zdi v tem okolju prav futurističen! Sicer je oprema omejena na najnujnejše, še posebej pri osnovni izvedbi comfort, medtem ko testni comfort plus ponuja nekaj več, denimo prej omenjeni osrednji zaslon ali estetske poudarke v oranžni barvi.

30 kW je največja moč polnjenja z enosmernim tokom, kar pomeni, da se lahko do 80 odstotkov napolni v manj kot eni uri.

Pogonska tehnika je, seveda, primerna že opisanemu in vsebuje elektromotor s 33 kilovati moči (44 KM). Ta poganja sprednji par koles in je pri mestnih hitrostih, tja do 50, prijetno poskočen, saj nudi hipno odzivnost e-pogona, za več pa si rad vzame čas. Največja hitrost znaša 125 km/h, do stotice si vzame več kot 19 sekund. Varčnejši vožnji je namenjen gumb z napisom eco, ki največjo hitrost omeji na okroglih 100. Baterijski sklop je v imenu manjše skupne mase omejen na 27,6 kWh, kar je po uradnih podatkih dovolj za 225 kilometrov vožnje, v naših rokah bolj okoli 180. V resnici za takšen avtomobil to sploh ni slab rezultat.

Iz povedanega je realnost springa torej jasna. To ni običajen avtomobil, ampak ima zelo specifično funkcijo. Še najbolje se znajde v vlogi trpežnega delavca v programu deljene uporabe (car-sharing), sicer pa je zares zanimiv le za nekoga, ki se najpogosteje vozi sam (ali v paru) in (skoraj) nikoli izven mesta. Družinski avtomobil to nikakor ni, drugi pri hiši pa vsekakor!