Opis in fotogalerija

Da so pri Hyundaiu postali drzni, kar se tiče oblikovanja avtomobilov, in ne samo tega, je postalo jasno z ioniqom 5 in nato še bolj s šestico. Že zdavnaj so prešli fazo, ko je bil njihov glavni cilj ustvariti avtomobil, s katerim bi ugajali čim širšemu krogu kupcev, s posebno pozornostjo do evropskih, ki v svetovnem merilu nedvomno sodijo med zahtevnejše stranke. Zadnji dokaz za to je novi santa fe. Gre za peto generacijo tega modela, ki od predhodnika, z izjemo imena, ni prevzel praktično ničesar. Prejšnji je bil skladno oblikovan SUV s kancem luksuznega pridiha, toda brez faktorja X, s katerim bi zares opozoril nase in se vtisnil v spomin. Novi pa je čisto nasprotje. Nase opozarja z oglatimi linijami, ki doživijo vrhunec v skoraj tovornjaško škatlastem zadku. Toda kljub temu gre za skladno oblikovan avtomobil, ki se med drugim, kljub na videz neareodinamičnim linijam, pohvali s količnikom zračnega upora 0,29. In lahko bi rekli, da ima namesto faktorja X faktor »H«. Označujejo ga namreč številni detajli, kot je na primer svetlobni podpis v obliki črke H v sprednjih žarometih, v zadnjih lučeh in tudi na osrednjem delu volanskega obroča, kjer vidimo štiri pike, ki v Morsovi abecedi predstavljajo, ne boste uganili, črko H.

9,8 sekunde potrebuje do stotice in ob tem ne deluje prav nič podhranjeno.

Sicer pa je notranjost novega santa fe-ja zasnovana ravno tako samozavestno kot njegova zunanjost. Tu prevladujejo vodoravne linije z velikim panelom z dvema zaslonoma v glavni vlogi. In čeprav zaslona s premerom 31,2 centimetra (12,3 palca) in manjša površina na dotik na sredinski konzoli jasno odražajo digitalno dobo, so za upravljanje multimedijske in klimatske naprave na voljo tudi klasični navadni in vrtljivi gumbi. Upravljanje osnovnih funkcij je zato neposredno in preprosto, brez iskanja po menijih in podmenijih. Ročica menjalnika, ki je v bistvu previsno stikalo, prvič videno v ioniqu 5, je nameščena na volanski drog, kar zagotavlja veliko prostora na širokem sredinskem grebenu. Tu tako med drugim najdemo kar dve površini za brezžično polnjenje pametnih telefonov in dva priključka USB-C, pri čemer je eden namenjen polnjenju in povezavi z multimedijsko napravo, drugi pa le polnjenju. Velik predal med sedežema je mogoče odpirati tako s sprednje kot z zadnje strani, pred sovoznikom pa je poleg klasičnega zaprtega predala na voljo še en malce manjši nad njim. Navduši tudi kakovost materialov in izdelave. Praktično vse površine so mehke in prijetne na otip. Zlasti s kombinacijo svetlega usnja in lesenih okrasnih elementov tu vlada pravi premijski duh. K temu prispeva tudi dvojna steklena streha, s katero prostorna kabina deluje še bolj zračno. In prostora je res veliko, tako spredaj kot v drugi vrsti, kjer ga je na pretek tako za noge kot za glave ter v ramenskem delu. Kot nakazuje zunanja oblika, s prostornostjo ne skopari niti zadek. Prtljažnik v osnovni postavitvi meri pohvalnih 711 litrov, v sedemsedežni izvedbi z dodatnima zložljivima sedežema v tretji vrsti pa dobrih 80 litrov manj.

Klasični oziroma samopolnilni hibridni pogonski sklop sestavljata 1,6-litrski turbobencinski štirivaljnik s 118 kW moči (160 KM) in v ohišje šeststopenjskega samodejnega menjalnika vgrajen elektromotor z 48 kW (65 KM), ki skupaj pridelata 158 kW (215 KM) sistemske moči in 367 Nm največjega navora. To je dovolj za pospešek do stotice v 9,8 sekunde in končno hitrost 180 km/h. Čeprav to ne zveni ravno impresivno, se santa fe premika povsem suvereno. Speljuje lahko izključno na elektriko, preklopi med bencinskim in električnim motorjem se dogajajo zelo uglajeno. Pogonski sklop se je na testu izkazal tudi z učinkovitostjo. Naša testna poraba se je ustalila pri 7,6 litra na 100 kilometrov, toda z nekaj zmernosti jo je mogoče spustiti pod sedem litrov, kar je za le 15 kilogramov manj kot dve toni težak avtomobil odličen rezultat. Sicer pa to ni avtomobil, ki bi vabil k dinamični vožnji, temveč z razmeroma mehkim vzmetenjem skrbi, da je le-ta predvsem udobna ter omogoča zelo prijetna križarjenja. Mehko vzmetenje ob udobju pričakovano prinaša nekaj več prečnega nagibanja karoserije v ovinkih, a ne toliko, da bi bilo moteče. Tudi volanski mehanizem je razmeroma mehek, a zagotavlja dobro vodljivost in občutek zanesljivosti. Za zanesljivost v vseh razmerah je tu tudi štirikolesni pogon, ki deluje popolnoma samodejno in poleg osnovnih voznih načinov eco, sport in my drive prinaša še programe za zahtevnejše podlage: snow, mud in sand (sneg, blato in pesek).

Na njem dejansko težko najdemo kakšno napako.

Na voljo so vsi sodobni asistenčni sistemi, od že poznane kamere za prikaz mrtvega kota s sliko, ki se ob vklopu smernika pokaže na instrumentni plošči, do prilagodljivega tempomata in učinkovitega sistema za vzdrževanje vozila na sredini voznega pasu. Tu bi si želeli malce preprostejši izklop nekaterih pripomočkov, kot je opozarjanje na preseganje hitrostnih omejitev, ki utegnejo v določenih trenutkih postati moteči. Za izklop je namreč potreben sprehod po menijih prek zaslona na dotik. Santa fe na koncu ne razočara niti na področju opreme. Paket impression z vrha ponudbe ne pusti neizpolnjenih želja. Ob omenjenih asistenčnih sistemih med drugim prinaša projekcijski zaslon, sistem kamer za 360-stopinjski pogled okoli vozila, inteligentni sistem za parkiranje na daljavo, usnjeno oblazinjenje, prezračevanje in ogrevanje sprednjih ter ogrevanje zadnjih sedežev, vrhunski zvočni sistem znamke Bose in 20-palčna lahka platišča. Testni avtomobil je poleg tega s spiska doplačil imel še električno pomično stekleno streho s stekleno streho zadaj, paket relax z namestitvijo sprednjih sedežev v položaj za sprostitev in bil odet v matirano barvo. To je ceno dvignilo z 59.900 na 62.170 evrov, kar je nedvomno veliko, a je glede na prostornost ter premijsko opremo in udobje, ki jih za ta znesek dobimo, razumno.