Opis in fotogalerija

Posodobljen X3 nazorno kaže, da je turbodizel še vedno lahko optimalna izbira. Izvedba M40d do stotice zdrvi v manj kot petih sekundah, obenem nudi vrhunsko potovalno udobje in avtonomijo. O pogonski tehniki, ki okolju prizadene najmanj škode, ne bomo polemizirali, ampak se bomo tokrat osredotočili le na uporabniški vidik. Skozi takšno prizmo namreč hitro lahko pridemo do zaključka, da je osovraženi dizel v resnici zelo dobra, če ne kar optimalna izbira. Zlasti če pride v takšnem paketu, kot je BMW X3 M40d.

Čeprav X3 ni bil zastarel, mu je nedavna prenova prinesla ravno dovolj svežine, da mu spet ne moremo ničesar očitati. Navzven je z manjšimi popravki postal ostrejši in nekoliko bolj definiran, jasno z večjimi ledvičkami na maski. Po drugi strani je kabina napredovala predvsem pri digitalnih elementih, kjer je osrednji zaslon multimedijskega sistema dobil vmesnik sedme generacije, voznik pa prav tako digitalno instrumentno ploščo z 31,2-centimetrskim zaslonom. Drugega se v razvojnem oddelku praktično niso dotikali, kar je dobro, saj so tako ergonomija kot kakovost izdelave in izbor materialov zares odlični.

Ker je po zasnovi bližje modelu X5 kot X1, je udobje na zelo visoki ravni, četudi gre za bolj dinamično različico iz programa M performance, ki je obenem najzmogljivejša s turbodizelskim pogonom. To je pomembno zato, ker je prodor dizelskega trušča v kabino minimalen, zato pri izbiri praktično ne more igrati vloge. Tudi zmogljivosti so popolnoma primerljive z njegovo bencinsko protiutežjo M40i, saj stotico oba dosežeta v 4,9 sekunde, tako kot elektronsko omejeno največjo hitrost 250 km/h. Zavidanja vredna je tudi vozna dinamika, ki je posledica štirikolesnega pogona in nekoliko bolj športno naravnanega podvozja. Jasno, to ni lahkoten kupe, ampak razmeroma zajeten SUV, zato ima svoje omejitve, a v ovinkih vseeno zna navdušiti.

Kako ne, ko pa trilitrski turbodizel s šestimi valji zmore kar 250 kW (340 KM) ter 700 Nm navora! Obenem z bencinsko konkurenco pomete pri porabi goriva, ki kljub zmogljivostim in dobrima dvema tonama suhe teže vseeno ne preseže desetih litrov. Pri nas se je poraba ustalila le malenkost pod dvoštevilčno mejo. S tem postane tudi alternativa, ki zahteva manj postankov na bencinskih servisih in s tem suveren dolgoprogaš. Ko v enačbo vključimo še nakupno ceno – dizel je od bencinskega cenejši za dobrega tisočaka – je upor proti dizlu, še posebej v tem segmentu, toliko manj razumljiv.