Opis in fotogalerija

»Korejski golf« aktualne generacije je doživel že dve prenovi. Seveda ne govorimo o pravem, Volkswagnovem golfu, temveč o hyundaiu i30 tretje generacije, ki smo si ga z nekaj pesniške svobode drznili poimenovati kar golf, saj so Korejci z njim ubrali podobno taktiko kot Volkswagen s svojim slavnim modelom razreda C. To je umirjena oblika, ki nikoli ni bila prav pretirano razburljiva ali revolucionarna, a je zato, z nekaj manjšimi popravki, tudi po več letih še vedno aktualna. Na njem torej ne boste našli niti ene za evropske oči malce nenavadne linije. To pa ne preseneča, saj so nekateri modeli korejskega velikana zasnovani in proizvajani v Evropi, kar velja tudi za i30, ki nastaja na Češkem.

i30 je zelo prijeten avtomobil za vsakodnevno uporabo, ki bi ga za še več udobja izbrali v kombinaciji z dvosklopčnim samodejnim menjalnikom.

V tem duhu so si zamislili tudi drugo prenovo tega modela, ki je prinesla le manjše spremembe. Gre predvsem za nov vzorec mreže hladilnika in vstavka pod registrsko tablico ter novo obliko ohišja luči za meglo. Podobno velja za zadek z rahlo preoblikovanim odbijačem. Tudi notranjost oblikovno ostaja nespremenjena, a je posodobljena. Hyundai zagotavlja, da je armaturna plošča zahvaljujoč novi končni obdelavi bolj gladka in prijetnejša na dotik. Če in v kolikšni meri to drži, bi težko ocenili, nedvomno pa kabina, ki je med drugim dobila sredinsko konzolo v bleščeče črni barvi, kot celota posreduje dober občutek kakovosti. Ta ob 26-centimetrskem (10,25-palčnem) barvnem zaslonu namesto klasičnih merilnikov (serijsko od opreme premium) in enako velikem osrednjem zaslonu na dotik z vrtljivim stikalom za glasnost ter kombinacijo vrtljivih stikal in klasičnih gumbov za upravljanje klimatske naprave ohranja praktično analogno uporabnost. Ob tem je na voljo tudi sistem za brezžično polnjenje pametnih telefonov in povezljivost s sistemoma Android Auto in Apple Carplay, a le prek kabla.

Kot analogno in s pridihom stare šole bi opisali tudi vozno izkušnjo, ki jo ponuja kombinacija 1,5-litrskega blagohibridnega turbobencinarja in šeststopenjskega ročnega menjalnika. Blagi hibrid s sistemom zaganjalnika/generatorja z 12,2 kW moči (17 KM) in z 48-voltno baterijo pomaga bencinarju pri speljevanjih ter pospeševanjih in omogoča regeneracijo energije. Skupaj je na voljo 103 kW moči (140 KM), kar omogoča pospešek do stotice v 9,7 sekunde ter končno hitrost 197 km/h. Motor se zares razživi nad 4.000 vrtljaji, zato ga je prav fino pognati v višave. Po drugi strani je ob umirjeni vožnji zelo uglajen in omogoča mirna avtocestna križarjenja. Tu velja omeniti, da voznik lahko izbira med voznimi načini eco, normal in sport, ki vplivajo predvsem na odzivnost motorja ter s tem omogočajo na eni strani varčnejšo vožnjo, na drugi pa bolj dinamično. Ob priganjanju se je poraba približala 8 litrom na 100 kilometrov, testno povprečje pa je znašalo 6,9 litra, kar ni slabo, a niti briljantno.

6,9 litra zelenega na 100 kilometrov je v povprečju zahteval na testu.

Vozne lastnosti so dobre in primerne namenu avtomobila. Vzmetenje je nastavljeno tako, da ponuja dovolj udobja za vsakodnevno uporabo, a ne dovoljuje preveč nagibanja karoserije. To zagotavlja dobro stabilnost, za še zanesljivejši občutek pa bi si želeli, da bi volan bolje poročal o dogajanju pod kolesi. Ob tem je za varnost in udobje med vožnjo dobro poskrbljeno s serijsko vgrajenimi pripomočki smart sense, med katerimi velja omeniti sistem za prepoznavanje in opozarjanje na omejitve hitrosti, sistem za vzdrževanje vozila na sredini voznega pasu, sistem za nadzor voznikove zbranosti in sistem za opozarjanje na prisotnost potnikov na zadnjih sedežih. K paketu premium med drugim sodijo dvopodročna klimatska naprava in 17-palčna lahka platišča, medtem ko je treba na primer za brezstični ključ in sistem za brezžično polnjenje mobilnih naprav doplačati. S tem se končna cena hitro povzpne nad 29.000 evrov (v času našega testa je veljal popust v višini 3.000 evrov), kar pa je danes za ta razred žal povsem normalno.