Opis in fotogalerija

Razred najmanjših mestnih avtomobilov (A segment) se vztrajno krči, saj so zaradi potrebnih varnostnih zahtev ti nerazumljivo dragi in s tem za kupce vse manj zanimivi. Kar je bilo nekoč pod desetimi tisočaki, je danes vse bližje petnajstim, tudi Hyundaiev najmanjši model je po ceniku dosegljiv le za malenkost pod 14 tisočaki. Kot smo že nekajkrat ugotovili, pa prav ta avtomobil med svojimi tekmeci izstopa z marsikatero vrlino, ki bi jo zlahka pripisali tudi številko večjim modelom. Le 3,67 metra dolg avtomobil preseneti s široko držo, ki so jo oblikovalci z nekaj popravki še nekoliko bolj poudarili. Posegi v karoserijo po drugi strani zunanjih gabaritov niso spremenili niti za milimeter. Podobno velja za kabino, kjer drastičnih sprememb niti ni bilo pričakovati, saj je aktualni i10 vedno slovel po odličnem prostorskem izkoristku. Testni primerek je ponujal prostor le štirim osebam, za 280 evrov pa si je moč zaželeti drugo vrsto s tremi sedeži. Prtljažnik je pričakovano skromen in sprejme 252 litrov prtljage.

Kljub majhnosti ima i10 mnogo vrlin za razred večjih avtomobilov.

Novinarski material je med glavnimi novostmi v notranjosti ob prenovi naštel serijski 10,7-centimetrski zaslon pred voznikom z bogatejšim naborom informacij, vhode USB-C spredaj in zadaj, pa tudi možnost daljinske posodobitve zemljevidov navigacijske naprave. Po drugi strani je osrednja multimedijska naprava z 20,3-centimetrskim zaslonom na dotik ostala enaka. Prostornost za potnike je ena izmed glavnih vrlin, druga pa bogata serijska in dodatna oprema, ki je v tako majhnih avtomobilih ne srečamo pogosto. Precej bolj dovršen in zmogljiv je serijski varnostni skupek smart sense z novimi funkcijami, kot sta sistem za preprečevanje trka z možnostjo prepoznavanja kolesarjev in lane following assist za pomoč pri ohranjanju vozila znotraj voznega pasu. Raznovrsten seznam možnih doplačil lahko pohvalimo zaradi zmernih cen, saj je denimo za gretje sprednjih sedežev in volana treba odšteti 190 evrov, za sistem za brezžično polnjenje telefona 90 evrov, za samodejni menjalnik pa le 690 evrov.

690 evrov za robotiziran menjalnik ni veliko, a je izredno počasen in neodziven.

Prav omenjeni menjalnik pa bi, kljub ugodni ceni, priporočali le najmanj zahtevnim in ležernim voznikom, saj vsaka želja po dinamiki ostane nepotešena. Gre za robotiziran menjalnik s petimi stopnjami, kar pomeni, da je to nadgrajen ročni menjalnik, kjer elektronsko vodena mehanika prestavlja namesto nas. Tudi izbira zmogljivejšega 1,2-litrskega bencinskega motorja z 62 kW (84 KM) ni prinesla nikakršne poskočnosti. V praksi to pomeni, da je potrebnega veliko samonadzora, da se uprete priganjanju in s tem nepotrebnemu večanju porabe brez prave koristi. Nam je uspelo povprečje držati pod sedmimi litri, kar za tako majhen avtomobil vseeno ni najboljši rezultat. Kot rečeno je zaradi objektivnih razlogov danes zelo težko ponuditi zares poceni majhen mestni avtomobil, zato Hyundaiu vseeno pripada pohvala, da v tem razredu sploh še vztraja. Naj bo konkurenca okrnjena ali ne, še vedno drži, da i10 tako z danimi lastnostmi kot raznovrstnostjo ponudbe ostaja eden najboljših na trgu.