Opis in fotogalerija

Čeprav nekateri morda tega ne bodo priznali, avtomobile kupujemo pretežno z očmi. Zato se proizvajalci trudijo, da bi njihovi jekleni konjički naredili vtis že na prvi pogled. In kona druge generacije ga nedvomno naredi. Z osvetljeno letvico, ki poteka po celotni širini avtomobila, tako spredaj kot zadaj, deluje nekoliko futuristično, k samosvojemu, robustnemu videzu pa prispevajo tudi poudarjeni oglati blatniki. A za razliko od nekaterih drugih proizvajalcev, denimo Volva, pri Hyundaiu niso podlegli z minimalističnim duhom prežeti želji po inovativnosti v Teslinem slogu, z rešitvami, ki niso vedno prijazne do uporabnika. Tako v notranjosti najdemo za novejše modele korejskega proizvajalca že poznano postavitev z ukrivljenim vodoravnim panelom. Ta gosti 31,2-centimetrska (12,3-palčna) zaslona, pri čemer za upravljanje glavnih funkcij ne manjkajo klasični gumbi. Poleg gumbov za upravljanje avdio- in klimatske naprave na spodnjem delu sredinske konzole najdemo tudi gumbe za funkcije, kot so ogrevanje in hlajenje sedežev, izklop zvočnega opozorila parkirnih tipal in vrtljivo stikalo za izbiro voznih načinov (eco, normal, sport in snow). Tu ne manjka niti priključek USB-C. A ker je izbirno stikalo menjalnika postavljeno na volanski drog, imamo na voljo veliko odlagalnega prostora in prostor za polnjenje pametnih telefonov. Skratka, ergonomija je razmeroma klasična, a obenem dobra, saj ne odkriva tople vode.

350 kilometrov je brez varčevalnih prijemov znašal doseg na testu.

Pritoževati se ne moremo niti nad prostornostjo. Druga generacija je namreč konkretno zrastla v primerjavi s predhodnim modelom. Pridobila je kar 17 centimetrov v dolžino in šest v medosju. Tako se lahko tudi zadaj brez težav udobno namestijo odrasli potniki. Ob tem prtljažnik s 466 litri osnovne prostornine zadovoljuje standarde razreda C SUV. Poleg tega je na voljo še manjši prostor pod sprednjim pokrovom. Od dveh motornih izvedb, ki sta na voljo, smo preizkusili močnejšo. Ta ponuja 160 kW (218 KM) moči v kombinaciji z baterijo kapacitete 65,4 kWh. Do stotice pospeši v 7,8 sekunde in obljublja 514 kilometrov dosega po meritvenem ciklu WLTP oziroma 454 kilometrov, če je avtomobil, tako kot je bil testni, opremljen z 19-palčnimi platišči in širokimi pnevmatikami. To je več kot dovolj poskočen avtomobil, ki pa se ne trudi osupljati z zmogljivostmi, pretiranimi in nepotrebnimi za vsakodnevno uporabo. Vožnja je tako, ne glede na izbrani vozni način, udobna, prijetna in nenaporna. Udobje zagotavlja tudi dobro uglašeno podvozje, ki ne dovoli zibanja karoserije v ovinkih, a obenem učinkovito blaži udarce pri vožnji čez neravnine.

Kot se za električni avtomobil spodobi, so na voljo različne stopnje regeneracije energije, nastavljive prek obvolanskih ročic.

Na testu smo zabeležili razmeroma veliko razliko v porabi pri mestni vožnji in na avtocesti. V mestu je ta znašala okoli 14 kWh/100 km, na avtocesti, pri hitrostih med 130 in 140 km/h (po merilniku), pa okoli 24 kWh/100 km. Če smo hitrost omejili na največ 120 km/h, se je spustila na sprejemljivejših 20 kWh/100 km. Ob tem se je testno povprečje ustalilo pri 18,9 kWh/100 kilometrov, kar pomeni okoli 350 kilometrov dosega. Polnjenje z izmeničnim tokom lahko poteka z močjo 11 kW, z enosmernim pa z malce več kot 100 kW, s čimer je v idealnih pogojih baterijo mogoče napolniti od 10 do 80 odstotkov v dobrih 40 minutah. Ob naštetem lahko rečemo, da je druga kona electric ne le večji, temveč tudi bolj zrel električen avtomobil. Poglede res lovi z rahlo futurističnim videzom, a zato ne žrtvuje praktičnosti in uporabnosti kabine. Z najbogatejšim paketom opreme impression in z nekaj dodatki, kot je paket eco edition, ki med drugim prinaša ekološko obdelane materiale v notranjosti, električno pomična prtljažna vrata in zvočni sistem znamke Bose, je treba zanjo odšteti skoraj 57.000 evrov. Toda trenutno je za serijsko opremljeni testirani model na voljo popust v višini 7.500 evrov, s čimer cena znaša 44.200 evrov, kar omogoča pridobitev subvencije v višini 6.500 evrov.