Opis in fotogalerija

Stara različica octavie RS je bila na prvi pogled hitreje prepoznavna kot najmočnejša škoda. Pri novi je 'nadgradnja' kar malce sramežljivo poveznjena čez elegantno in nevpadljivo karoserijo običajnega modela družinskega razreda. Opaziti je za malenkost nižji ter širši sprednji odbijač, prav nič izrazit spojler na zadku ter 17-palčna platišča, pod katerimi so opazne še zeleno obarvane zavorne čeljusti. V kabini za razburjenje poskrbita le merilnika, saj ima tisti za hitrost skalo do kar 270 km/h, in športni sedeži z izdatno bočno oporo v usnju. Bolj vztrajni bodo opazili še alu-pedala, ostalo pa je enako kot pri šibkejših octaviah. Kar pomeni zelo dobro ergonomijo, brezhiben položaj za volanom ter precej kvalitetno izdelavo. Sedeža sta kljub izrazito športnemu izgledu prav nič športno mehka, a zato toliko bolj udobna.

Enako lahko rečem za octavio RS v splošnem, saj je za 12 mm nižje podvozje ob športnosti udobno in tako tudi vsakodnevno uporabno. Če upoštevate še ogromen 560-litrski prtljažnik, ki ga, za razliko od podobno velikih limuzin, pokrivajo vrata, gre za precej uporaben športen avtomobil. Seveda se kompromis nekje mora poznati. Na volanu na primer manjka več občutka, je pa zato udoben med parkiranji. Dolgi previsi čez kolesa slabšajo razporeditev teže, a je zato več kot 4,5 metra dolga karoserija pripravno prostorna. In zadržana osnovna oblika, ki prvotno ni bila namenjena ravno športnim navdušencem, ob največjih hitrostih precej glasno reže zrak.

Če ne pretiravate s plinom v ovinkih in ne dvomite v zanesljivo lego na cesti kljub večjemu nagibanju karoserije od tiste, ki jo pričakujemo od pravih športnih vozil, zna octavia RS kar presenetiti s svojimi voznimi lastnostmi. Kljub omenjenemu pomanjkanju občutka je vodljivost dobra in 17-palčne pnevmatike vozilo dolgo ohranjajo v želeni smeri. ESP se sicer prehitro vmešava, vendar mora biti pri družinskem vozilu tudi varnost v ospredju. Ker gre za top-ponudbo v primeru octavie, je serijska oprema pričakovano zelo bogata, saj med drugim vključuje dvopodročno klimatsko napravo in ksenonska žarometa, zato se končna cena niti ne zdi tako visoka. Za manj od šestih milijonov SIT težko dobite več.

In ob vsem vas lahko veseli še, da ima takšna škoda enega najnaprednejših motorjev v tem trenutku, saj je tehnologija prišla kar iz zmagovalnega audija na dirkah 24 ur Le Mansa. Bencin, ki ga poganja, se namreč vbrizgava neposredno v valje, motorju pa k boljšemu izgorevanju pomaga turbinski polnilnik. Številke so na papirju kar impresivne, še posebej navor, ki vrednost 280 Nm doseže že pri 1800 in jo drži vse do 5000 vrtljajev. V praksi to pomeni malce neodziven motor v povsem nizkih vrtljajih, nato pa kar živahno vrtenje ob spremljavi športnega zvoka. Poraba ob izkoriščanju vseh zmožnosti nikakor ne more biti nizka, zato je ob nakupu s tem pač potrebno računati, je pa res, da se da voziti tudi počasi in pokuriti manj kot osem litrov na 100 km. No, takšni se boste na široko ognili avtomobilu že ob prvi misli nanj, nekaterim družinam, če sem natančen, hitrosti željnim očetom, pa se zna prikupiti. Ravno zaradi nevpadljivosti in zmogljivosti, ki jih dejansko lahko ponudi.