Opis in fotogalerija

Prvi active tourer je bil BMW-jev prvi enoprostorec in obenem prvi BMW s pogonom na sprednji kolesi. Vse narobe, torej. Vsaj za največje puriste in ljubitelje bavarske znamke. Toda prodajne številke govorijo drugače. Active tourer se je odlično prijel, zato so mu v Münchnu dali drugo priložnost in tudi pri drugi generaciji ohranili preverjen recept, vsaj kar zadeva osnovno zasnovo in mere. Za zunanjost so, seveda, uporabili nekaj najnovejših hišnih oblikovalskih prijemov, a pri tem niso pretiravali. Tako še najbolj opazen element predstavljajo velika in v primerjavi s predhodnikom bolj oglata maska ter bolj zašiljene zadnje luči.

Precej več sprememb najdemo v notranjosti. Tu imamo v mislih predvsem armaturno ploščo, ki je prevzela zasnovo z velikim, rahlo ukrivljenim panelom, v katerem se skrivata zaslon namesto klasičnih merilnikov in tisti za multimedijsko napravo. Popolnoma je spremenjena sredinska konzola z visoko postavljenim sredinskim grebenom, ki spredaj pušča prostor za odlagalna mesta. Z novo zasnovo je bistveno spremenjena tudi ergonomija, ki smo jo zadnja leta pri BMW-jevih modelih hvalili kot pokvarjena plošča. A Bavarci so ploščo zdaj obrnili, zaradi česar se nam ni več treba ponavljati. V korist digitalizacije so se namreč znebili odličnega upravljalnega sistema z vrtljivim gumbom iDrive in ga nadomestili z upravljanjem na dotik ter z nekaj posameznimi gumbi, ki so, z izjemo valjčka za spreminjanje glasnosti multimedijske naprave, praktično poravnani z vrhnjo površino sredinskega grebena. Znebili so se tudi fizičnih gumbov in stikal za upravljanje klimatske naprave. Vse skupaj je žal manj praktično kot prej, saj ni tako intuitivno in zahteva umikanje pogleda s ceste. In spet smo pri pokvarjeni plošči, saj to ponavljamo pri vsakem čezmerno digitaliziranem avtomobilu. Žal vse bolj pogosto.

Model, ki je bil od vedno najmanj tipičen BMW, se z novo zasnovo notranjosti še nekoliko bolj oddaljuje od klasičnih vrednot bavarske znamke.

Tako kot veliko drugih proizvajalcev so se Bavarci znebili tudi klasične prestavne ročice sicer hitrega sedemstopenjskega dvosklopčnega menjalnika in jo nadomestili z malim izbirnim stikalom, ki ob odsotnosti obvolanskih prestavnih ročic (na voljo sta za doplačilo) ne omogoča ročnega pretikanja. Na splošno je dinamičnost, kot smo jo poznali pri BMW-jevih avtomobilih, potisnjena nekam v ozadje, skorajda v kot. Blagohibridni sklop s kombinacijo dvolitrskega turbobencinarja s 150 kilovati (204 KM) in 14-kilovatnega (19 KM) elektromotorja ponuja 160 kilovatov (218 KM) sistemske moči in 360 Nm navora. To omogoča za družinsko naravnan avtomobil spoštovanja vredne zmogljivosti. Stotica je dosegljiva v okroglih sedmih sekundah, končna hitrost znaša 241 kilometrov na uro. Moči in navora je na pretek, celo toliko, da ima nadzorna elektronika ob bolj odločnem pritisku na plin kar nekaj dela z brzdanjem sprednjih koles, ki bi se radi zavrteli v prazno. Vendar v vsem skupaj ni prav veliko športnosti, saj poleg splošne uglajenosti prevladuje občutek »drive by wire«. Nič več ne poteka mehansko, temveč prek električnih impulzov, zaradi česar vse skupaj deluje bolj sterilno. A to postaja nova resničnost. Povprečna poraba na testu je znašala 7,6 litra na 100 kilometrov, kar je glede na zmogljivosti popolnoma sprejemljivo. Vozne lastnosti dajejo prednosti udobju, a z zadostno mero bavarske čvrstosti. To pomeni dober občutek zanesljivosti, ki pri dinamični vožnji v ovinkih vključuje nekaj prečnega nagibanja in žal tudi nekaj prekrmarjenja.

Z blagohibridnim pogonskim sklopom je hiter in učinkovit, a prej racionalen in uglajen kot uživaški.

Glede kabine, ki je kakovostno izdelana in dovolj prostorna, bi lahko rekli, da je active tourer družinski, a se ne razdaja. V drugi vrsti se bosta lahko udobno namestila dva potnika, medtem ko je za tretjega zaradi sredinskega grebena poskrbljeno bolj za silo. Enako velja za prtljažnik, ki se s 415 litri osnovne prostornine ne more ravno tekmovati s Postojnsko jamo. Kaj pa cena? Ta je pričakovano premijska. Serijsko opremljeni 223i active tourer stane dobrih 40 tisočakov, z dodatki, kot so 19-palčna platišča in ozvočenje Harman Kardon, in različnimi pripomočki, kot so prilagodljivi žarometi LED, sistem za brezžično polnjenje telefonov, parkirni asistent in podobno, pa ga brez težav ponese čez 55 tisoč evrov. Ob tem lahko dokončno potrdimo, da to ni več klasičen BMW, kot smo jih nekoč poznali, temveč sodoben in praktičen avtomobil za vsakdanjo uporabo, ki pa mu ne moremo očitati pomanjkanja premijskega duha.