BMW Alpina

5 desetletij hitrih bavarskih 'tipkalnih strojev'

Florian (sin), Burkard in Andreas (sin) Bovensiepen

Ponedeljek, 17. avgust 2015, 10:08

Avtor: Marko Miklavc Foto: Alpina & BMW

BMW 1500

Prvi Alpinin paket za povečanje pogonske moči

Serija 02, v ozadju BMW 1500/1800

BMW Alpina 3.0 CSL

'Batmobile'

BMW Alpina 3.0 CSL

Alpina B6 2.8

Eksperimentalna Alpina 318i (E21), še vedno najvarčnejši bencinsko gnani BMW vseh časov

Eksperimentalna Alpina 318i

Alpina B7 Turbo (E12)

Alpina B7 Turbo Coupe (E24)

Letos mineva že 50 let od ustanovitve nemške avtomobilske znamke Alpina, kjer še vedno nastajajo predvsem BMW-ji za sladokusce in poznavalce, ki od slavnih in cenjenih M originalov iz Münchna že želijo biti boljši, temveč hitrejši in precej bolj ekskluzivni, v slogu pravih Gran Turismo avtomobilov.

Zgodba o najbolj prestižnem in najbolj cenjenem nemškem tunerskem podjetju se je pričela odvijati na zelo zanimiv način. Njen ustanovitelj (Burkard Bovensiepen), ki je v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja predstavljal še relativno neznanega (zaradi voženj brez vozniškega dovoljenja so ga poznali predvsem lokalni policisti…) 'zasvojenca z bencinskimi hlapi', si je takrat ob obisku Italije omislil nov dvojni uplinjač znamke Weber, ker je želel povečati moč vgrajenega bencinskega motorja pri njegovem tedanjem prevoznem sredstvu (fiat 1500). Vendar se novi sestavni del ni obnesel ravno najbolje, ker je ob povratni vožnji v Nemčijo že kmalu povsem odpovedal. Vendar to mladega Nemca ni prav nič prizadelo, ker je ponovil vajo in iz Italije dobil nov uplinjač, ki ga je Bovensiepen v delavnici njegovega očeta tokrat predelal do te mere, da je odpravil vse težave, ki so pestile prvič nameščen dvojni uplinjač.

To pridobljeno znanje ob tenkočutnem 'igranju' z dvojnimi uplinjači znamke Weber je Bovensiepen kasneje s pridom uporabil pri hišnem, domačem BMW-ju 1500 (E115), ki je po njegovi dodelavi lahko realiziral enako pogonsko moč (66 kW/90 KM) kot serijski BMW 1800 (E118). Dodatnih 10 'konj', ki jih je Nemec realiziral ob pomoči zmogljivejšega uplinjača, mu je leta 1961 zagotovilo prvi javni nastop pod žarometi tedanjega frankfurtskega avtomobilskega salona, ki ni ostal neopažen, ker so ga opazili tudi vodilni iz Münchna. Takrat je Bovensiepen za svoje početje prejel tudi uradni blagoslov znamke BMW, ki mu je zagotovil redni dotok lastnikov tedanjih BMW-jev z željami po večji pogonski moči njihovih avtomobilov. Do leta 1965 si je mladi Nemec zagotovil že toliko ugleda in posla, da je lahko odprl lastno podjetje s šestimi zaposlenimi.

Ob tej priložnosti se moram posvetiti tudi nastanku imena blagovne znamke Alpina, ki predstavlja posledico okoliščin, ker sta imela Bovensiepenova starša v tistih časih majhno družinsko podjetje, kjer so izdelovali tipkalne pisalne stroje znamke Alpina. Istočasno pa to ime opozarja opazovalca na geografsko poreklo izdelovalca, podobno kot v primeru naše tržiške Alpine, ki nima nič z avtomobili. To, že uveljavljeno ime je Bovensiepen uporabil pri okrasitvi vseh BMW-jev, ki so prišli iz njegove delavnice. Tako smo dobili zelo zanimivo partnerstvo, ki je v nekaterih pogledih povsem edinstveno, čeprav priča o zelo tesnih vezeh med znamkama Alpina in BMW, ker so vsa vozila znamke Alpina vedno testirana na BMW-jevih tovarniških testnih stezah, laboratorijih in poligonih, poleg tega so v Münchnu v nekaterih primerih zadolženi tudi za izdelavo sestavnih delov in vozil, ekskluzivna pa ostaja prodaja modelov znamke Alpine, ki je v celoti prepuščena znamki BMW.

Tako imenovani 'Allgäu-Connection' funkcionira odlično, in to v obeh smereh še iz časov, ko sploh še nismo poznali podjetja M GmbH, ker so pri znamki Alpina že od samega začetka sodelovanja skrbeli tudi za razvoj BMW-jevih dirkalnikov. Bovensiepen je zaslužen tudi za nastanek legendarne tekmovalne različice BMW-ja 3.0 CSL (E9), ki jo poznamo predvsem po ljudskem imenu 'Batmobile.' Tej konstruktorski vlogi se Bovensiepen ni nikoli odpovedal, ker še vedno pomaga Bavarcem pri razvoju in izdelavi tekmovalnih pogonskih sklopov. Poleg tega je znamka Alpina poskrbela tudi za 'pipo miru' v ZDA, kjer so kupci že večkrat zahtevali nastanek BMW-jeve sedmice v M različici, vendar so jih v Münchnu vedno zavrnili, zato je nastalo špranjo v prodajni ponudbi zapolnila znamka Alpina, ki tam že od leta 1987 prodaja modela B11 in B12. V tem primeru gre za resnično ekskluzivne primerke serije 7, ki nastajajo v zelo majhnih serijah. Za prestižno in zelo zmogljivo alpino B11 3.5 (E32 / 1987-1993) se je odločilo samo 332 kupcev, še bolj redka je različica B11 4.0 (E32 / 1993-1994), ki je nastala v samo sedmih primerkih.

Razlog za zelo majhno populacijo teh prestižnih avtomobilov se skriva predvsem v precej povišanih prodajnih cenah Alpininih vozil. Lep primer tega nam da že vpogled v modelno leto 1981, ko so prodajali super BMW iz prve serije 3 z modelno oznako B6 2.8. Za tedanjo najmočnejšo serijsko različico (323i) prve serije 3 je moral nemški kupec odšteti točno 22.045 nemških mark. Za ta denar je dobil prestižno športno dvovratno limuzino, ki je lahko mobilizirala 105 kW (143 KM) pogonske moči. Ob obisku obrata znamke Alpine so mu ponudili enak avtomobil, vendar z vgrajenim 2,8-litrskim bencinskim šestvaljnikom, ki je lahko mobiliziral 147 kW (200 KM) pri 6200 vrtljajih v minuti ter 248 Nm motornega navora pri 4500 vrtljajih v minuti. Temu primerne so tudi zmogljivosti (0-100 km/h: 7,5 sekunde, največja hitrost: 220 km/h) spiritualnega predhodnika vseh kasnejših M različic serije 3. Za takšnega BMW-ja je moral Nemec odšteti najmanj 46.110 nemških mark. Če si je kupec želel omisliti še ročno gnano strešno okno je za to doplačal še 805 nemških mark. Za enak denar so vam pri BMW-ju ponujali podobno motoriziran (135 kW (184 KM) pri 5800 vrt/min ter 240 Nm motornega navora pri 4200 vrtljajih v minuti), vendar težji BMW 628 CSi (0-100 km/h: 8,9 sekunde, največja hitrost: 210 km/h, masa avtomobila: 1450 kg). Ob tem velja opomniti, da gre v primeru modela B6 2.8 za pravi 'SL' (Sehr Leicht) model, ker premore samo 1.195 kilogramsko maso. Današnji 'SL-i' bi morali že zdavnaj nositi modelne označbe 'SS' (Sehr Schwer), ker se z maso že počasi približujejo območju dveh ton…

Bovensiepen ob opisovanju hišne filozofije vedno pravi, da modeli znamke Alpine nikakor ne želijo biti boljši od münchenskih modelov kot sta M3 in M5, ker stremijo k temu, da so hitrejši, čeprav za tehnološko osnovo njihovih modelov nikoli ne izberejo tovarniških M različic, ker bi bila bližnjica v stilu nekaterih tunerskih projektov, kjer predelovalci že tako 'toplo vodo' naredijo še malenkost toplejšo (čip tuning in podobno…), enostavno prelahka in nevredna imena Alpina. Če želite takšnemu avtomobilu izraziti kompliment, potem nanj lahko gledate kot na 'bavarski bentley'. Ta primerjava je edina, ki jo Bovensiepen sprejema in tudi širi. Tehnološko avantgardo podjetja Alpina pa simbolizira tudi vpeljava turbo tehnologije v serijske modele. Že leta 1978 so Nemci na osnovi velikih BMW-jevih kupejev iz serije 6 ter limuzin iz serije 5 predstavili legendarni model B7 turbo, kjer so iz 3,0-litrskega bencinskega vrstnega šestvaljnika iztisnili 220 kW (300 KM) pogonske moči, ki je prisilno polnjeno limuzino pognal do največje hitrosti 250 km/h, kupe je vztrajal še nekoliko dlje (255 km/h). Od leta 1978 do konca leta 1987 je nastalo približno 400 tako motoriziranih avtomobilov, ki so takrat sodili med najhitrejše predstavnike svoje vrste.

Vse to pridobljeno tehnično znanje temelji na obširnih izkušnjah iz avtomobilskega športa, predvsem na asfaltiranih površinah, in to v povezavi s kasneje zelo znanimi možmi (James Hunt, Jacky Ickx, Niki Lauda in Hans-Joachim Stuck), ki so do konca leta 1987 poskrbeli tudi za veliko osvojenih zmag, kasneje so se pri znamki Alpina odločili za umik iz dirkalnih stez, ker je to nalogo prevzel BMW-jev hišni športni oddelek. Znamka Alpina se v današnjih časih ukvarja predvsem s predelavo serijskih BMW-jev. Za to skrbi približno 200 zaposlenih v obratu, kjer je do sedaj nastalo približno 20.000 predelanih prestižnih BMW-jev. Vsako leto naredijo samo približno 1.700 avtomobilov, ki si po mnenju lastnika in ustanovitelja podjetja zaslužijo oznako 'bavarski bentley'.