Škoda Superb Sedan (tip 640, 1934)

Škoda Superb Sedan (tip 902, 1936)

Škoda Superb 3000 by Sodomka (tip 913, 1937)

Škoda Superb OHV (tip 924, 1938)

Škoda Superb 4000 (tip 919, 1939)

Škoda Superb 3000 (tip 952, 1941)

Škoda Superb 2.8 V6 (3U, 2001)

Škoda Superb (3T, 2008)

Škoda Superb Combi (3T, 2008)

Škoda Superb Combi Laurin & Klement (3T, 2013)

Škoda Superb Laurin & Klement Presidential (3T, 2013)

Nova, četrta generacija modela Škoda Superb bo predstavljena to jesen, 90 let po predstavitvi zgodovinskega prvega modela serije Superb, ki so ga izdelovali med letoma 1934 in 1949. Več kot 50 let pozneje je Škoda predstavila prvo generacijo sodobnega Superba, ki je naznanila ponovni vstop znamke Škoda v srednji avtomobilski razred. Naslednje poglavje zgodbe o uspehu se je začelo leta 2008 s predstavitvijo druge generacije modela Škoda Superb. Modelska serija je bila takrat prvič na voljo v dveh karoserijskih izvedbah in z najsodobnejšimi asistenčnimi sistemi. Tretja generacija, ki je na trgu od leta 2015, je prva serija Superba, ki je izdelana na koncernski prečni modularni platformi MQB. Leta 2019 so ponudbo razširili s priključno hibridno različico Superb iV.

Zgodovinski Škoda Superb, 1934–1949
Ko so leta 1934 začeli izdelovati zgodovinski Superb, je Škoda že izdelovala več vrhunskih modelov. Vendar je bil Superb v marsičem inovativen: vgrajena električna napeljava je delo­vala s takrat novim 12-voltnim sistemom, ki se v vozilih uporablja še danes. Superb je tako kot nekateri drugi avtomobili tistega časa temeljil na inovativno zasnovani šasiji: namesto tradicio­nal­nega letvenega okvirja je imel napreden okvir z osrednjo cevjo, ki se je spredaj delil na dva nosilca. Skozi cev okvirja je potekala pogonska gred. Takšna zasnova je omogočala tudi več prostora za posamične kolesne obese spredaj in tudi zadaj, kar je zagotavljalo vrhunsko udobje med vožnjo. Superb je bil tudi prvi model znamke z enokrožnim hidravličnim zavornim sistemom, ki je hkrati deloval na vsa štiri kolesa. V času proizvodnje so leta 1938 v vozila Superb začeli vgrajevati novo razvite motorje OHV z zgoraj ležečimi ventili. Za razliko od nekaterih predhodnikov, kot je bil luksuzni Hispano-Suiza, je bil Superb v celoti razvit pri Škodi. Karoserija, ki so jo leta 1939 precej posodobili, je bila izdelana iz pločevinastih plošč, pritrjenih na lesen okvir, kar je omogočalo izdelavo različnih karoserijskih izvedb modela Superb; v 13 letih, kolikor so ga proizvajali, so izdelali pet civilnih in tri vojaške različice. Vozilo je bilo na voljo z motorji SV ali OHV z močjo od 40,5 do 70,7 kW in gibno prostornino od 2.492 do 3.991 cm3. Večina motorjev je imela šest valjev, izjema je bil Superb 4000, ki je imel pod motornim pokrovom motor V8. Tako je imel Superb 4000 največjo moč in največjo gibno prostornino izmed vseh modelov v seriji. Eden od redkih ohranjenih primerkov Superba 4000 je zdaj med najdragocenejšimi eksponati Škodinega muzeja v Mladi Boleslav. Med letoma 1934 in 1949 je bilo izdelanih okrog 900 civilnih in 1.600 vojaških vozil vseh različic modela Superb.

Vrnitev paradnega konja, 2001–2008
Leto 2001 je bilo pri znamki Škoda v znamenju več vrhuncev, med drugim desete obletnice delovanja pod okriljem koncerna Volkswagen. Predstavljena je bila Škoda Fabia v limuzinski izvedbi, znamka pa je predstavila tudi svoj značilni koncept praktičnih inovacij pod sloganom Simply Clever. Glavni dogodek leta pa je bila predstavitev limuzine Superb po 50 letih pre­mora. To je povečalo prepoznavnost znamke Škoda in jo uvrstilo med proizvajalce vozil višjega srednjega razreda. Superb prve generacije, ki je bil predstavljen na avtomobilskem salonu v Ženevi septembra 2001, je bil izdelan na šasijski platformi PL 45, ki so jo za model Superb razširili za 100 mm, kar je omogočilo izjemno prostorno notranjost vozila. Serija se je ponašala tudi s široko paleto motorjev; prva sodobna generacija modela Superb je ponujala tako bencinske kot dizelske pogonske agregate, od 1,8-litrskega štirivaljnega turbomotorja s 110 kW (150 KM) do najzmogljivejše različice – 2,8-litrskega motorja V6 s 142 kW (193 KM). Superb je znamki Škoda prinesel veliko novosti, med drugim biksenonske žaromete, avtomatski menjalnik Tiptronic, sistem osvetlitve Coming Home in elektronsko nadzorovano pomoč pri zaviranju, ki je izboljšala zavorni učinek. Večvodilna sprednja prema in vzdolžno nameščeni motorji so bili prav tako edinstveni za Škodina vozila. Leta 2006 je bila prva generacija modela Superb prenovljena, med drugim je dobila značilne zadnje luči v obliki črke C.

Tretja generacija Superba, vključno s priključnim hibridnim pogonom, od leta 2015
Februarja 2015 je bila v Pragi predstavljena tretja generacija modela Superb v karoserijski različici liftback, nekaj mesecev pozneje pa še v karavanski različici. Z uporabo prečne modularne platforme MQB koncerna Volkswagen je bilo tako mogoče v tretjo generacijo Škode Superba vključiti vse razpoložljive najsodobnejše tehnologije. Model je bil prvič lahko opremljen s prilagodljivim podvozjem DCC, 3-consko klimatsko napravo in asistenčnimi sistemi, kot sta Traffic Jam Assist in Emergency Assist. Za serijo Superb so bili na voljo tudi prilagodljivi tempomat ACC, asistenca za ohranjanje smeri Lane Assist in asistenca za vožnjo Travel Assist. Tudi nabor rešitev po načelu Simply Clever se je znatno povečal; Škoda je prvič ponudila na primer virtualni pedal za odpiranje prtljažnika, 230-voltno električno vtičnico za potnike na zadnjih sedežih in dežnike v oblogah obojih sprednjih vrat. Po prenovi leta 2019 je tretja generacija Superba dobila še več najsodobnejše opreme, med drugim matrične LED‑žaromete, prediktivni prilagodljivi tempomat in sistem KESSY za odklepanje vseh vrat brez ključa. Predvsem pa je bila serija razširjena z novo različico – priključnim hibridom Superb iV z motorjem 1.4 TSI PHEV. Škoda Auto je od leta 2001 do danes izdelala več kot 1.550.000 vozil Superb vseh izvedb in generacij, od tega več kot 780.000 Superbov tretje generacije.

Škoda Superb SportLine (3V, 2016)

Škoda Superb Combi (3V, 2019)