Zgodba o nastanku tega dirkalnika z napredno zasnovo (sprednje-sredinsko nameščen pogonski agregat) sega v zgodnja šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je Bill Thomas sestal z vodilnimi možmi koncerna General Motors in jim predlagal izdelavo dirkalnega avtomobila, zasnovanega na osnovi Chevroletovih mehanskih komponent (donator model corvette), ki bi na stezi dokončno porazil 'sovražno' cobro. Oba, cobra in cheetah predstavljata posledico takratnega dogovora med koncerni Ford, Chrysler in General Motors, ki je predvidel postopni umik tovarniških tekmovalnih ekip do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja. Tako so pri Chevroletu umaknili s stez zelo uspešnni model corvette, medtem, ko so pri Fordu kmalu našli pravno luknjo v kavalirskem dogovoru in angažirali nekdanjega teksaškega rejca kokoši, ki je nato ob pomoči britanskega podjetja AC (karoserija in šasija) ustvaril legendarno cobro.
Tedanji vodilni v koncernu General Motors so podprli idejo in poskrbeli za zgleden nivo sodelovanja z malo delavnico, ki jo je vodil Bill Thomas. Leta 1964 se je rodil 'gepard', ki ga je ob rojstvu spremljala kopica manjših tehničnih težav, ki so jih kasneje uspešno odpravili. To trditev podpira podatek o največji doseženi hitrosti na stezi dirkališča Road America (297 km/h) ter največja hitrost izmed vseh tekmovalcev na vztrajnostni dirki v Daytoni (346 km/h). Med otroškimi boleznimi, ki so pestile novorojeni Cheetah coupe omenjajo peklensko vročino v potniški kabini ter nezadostno delujoč zavorni sistem (zasnovan na osnovi štirih zavornih bobnov), ker ni bil sposoben uspešno ustaviti naval moči, ki ga je lahko sprostil Chevroletov bencinski osemvaljnik (6,3-litra V8 16v – 470 KM), opremljen s tehnologijo vbrizga goriva znamke Rochester, ki so ga spojili s štiristopenjskim ročnim menjalnikom (Borg Warner T-10). Bolj zanimiva je anekdota o nastanku edinega roadsterja iz tedanjega obdobja. Zaradi neustrezno izvedenega prezračevanja potniške kabine in posledično med vožnjo akumuliranega in stlačenega zračnega tlaka je enemu izmed 'gepardov' med dirkanjem pri hitrosti v območju 320 km/h odtrgalo par vstopnih 'gullwing' vrat, rešitev problema pa je lastnik rešil z odvzemom strešne konstrukcije. V tistih časih so Američani uspeli izdelati majhno serijo (23 primerkov), nato pa so se sanje o povečani proizvodnji (potrebnih 1000 izdelanih primerkov za homologacijo) dobesedno sesule v prah in pepel, ker je mala delavnica pogorela do tal. S tem se je tudi zaključilo tedanje poglavje o tem športnem avtomobilu.
Leta 2006 pa je v ZDA (Arizona) vzniknilo novo podjetje, ki je pred kratkim obvestilo javnost o oživljanju avtomobila, ki sedaj nosi uradno oznako 'Cheetah Continuation Collectible'. Avtomobil nastaja po podobnem receptu (prostorski nosilni okvir iz jeklenih cevi) kot originalni izdelek, razlika se pojavi v primeru karoserije in sestavnih delov. Pri originalu je karoserija narejena iz aluminija. Kopije imajo karoserijo izdelano iz poliestra, ojačanega s steklenimi vlakni. Novi gepard (širina: 1727 mm, višina: 1193 mm, medosna razdalja: 2286 mm, masa: 703 kg) ima štiri posamično obešena kolesa ter sodobni zavorni sistem s štirimi zavornimi diski. Pod motornim pokrovom se tudi sedaj skriva nekoliko manjši Chevroletov pogonski agregat (V8 5,7-litra) z neznano zalogo konj, ki je tudi sedaj spojen s štiristopenjskim ročnim menjalnikom (Muncie M-20). Ker ima severnoameriška mačka resnično majhno maso, kompaktne zunanje mere in pošteno zalogo 'konj', si lastnik lahko obeta veliko pristnih športnih užitkov, seveda brez sodobnih 'playstation' pomagal. Prodajna cena pa ostaja zavita v skrivnost.
