Hockenheimring (1971)
Georg von Opel
Pred približno 50 leti so se pri znamki Opel lotili nenavadnega podviga, ki ga v sedanjih časih lahko označimo kot vizionarskega, ker so Nemci leta 1971 s predelanim serijskim kupejem (model GT) postavili 6 novih svetovnih rekordov za električne avtomobile.
Za nastanek zgodbe o Oplovem električnem rekorderju je zaslužen predvsem Georg von Opel, sicer vnuk ustanovitelja (Adam) znamke Opel, ker je Georg želel nadaljevati družinsko tradicijo postavljanja svetovnih rekordov, ki jo je proti koncu dvajsetih let (1927-1929) prejšnjega stoletja začel njegov bratranec Fritz von Opel ('Raketen-Fritz') s parom raketno gnanih prototipov RAK 1 & RAK 2. Zaradi tega smo leta 1971 dobili unikatno modificiranega opla GT, ki sta ga poganjala dva vgrajena enosmerna elektromotorja znamke Bosch.
Omenjeni par električnih motorjev, ki sta oplu GT lahko zagotovila konstantnih 88 kW (120 KM) pogonske moči ter kratkotrajnih 118 kW (160 KM), so Nemci po odstranitvi klasičnega 1,9-litrskega bencinskega štirivaljnika vgradili v obstoječi motorni koš. Tam se je nahajal tudi klasični svinčeni akumulator, ki je v tem primeru napajal samo inštrumente na armaturni plošči in ostalo pomožno elektroniko, medtem ko so kontrolno elektroniko, ki je nadzirala delovanje vgrajenega para elektromotorjev, skrili v zadek opla GT. Za zadostno količino električne energije so poskrbeli štirje sklopi vgrajenih nikelj-kadmij akumulatorjev s približno 280. akumulatorskimi celicami, ki so jih namestili v notranjosti potniške kabine. Posledično se je opel GT ob tem spremenil v enoseda.
Že takrat so imeli inženirji ob predelavi klasičnega opla GT (masa avtomobila: 960 kg) v striktno električno gnano vozilo podobne težave kot jih imajo današnji inženirji, ker so vgrajeni akumulatorji poskrbeli za odločen dvig skupne mase vozila, posledično so morali Nemci v takšnega, občutno težjega opla, ki je tehtal skoraj enako (1550 kg) kot razkošni opel diplomat B, vgraditi tudi 'heavy duty' vzmetenje, ki je preneslo večje obremenitve, ter drugačne pnevmatike znamke Continental. Ko so se Nemci lotili tudi postavljanja rekordov na daljše razdalje so morali ob tem vgraditi akumulatorje z večjim številom akumulatorskih celic (360), posledično je električni opel GT ob tem tehtal približno 1,7 tone, toliko kot neotovorjen legendarni Oplov tovornjak (model blitz) s krajšo medosno razdaljo.
Pretvorba v električno vozilo je prinesla še nekaj dodatnih sprememb, med drugim tudi drugače (brez značilne gube …) oblikovan pokrov motorja, odstranitev vratnih kljuk, odbijačev in bočnih vzvratnih ogledal, poleg tega so spredaj zaprli vse odprtine na karoseriji in poskrbeli tudi za namestitev usmernika zraka na zadku, kjer so zaprli tudi luknje zaradi odstranjenih luči. Posledično je takšen opel GT prvi opel s to rešitvijo za izboljšanje aerodinamike. 17. in 18. maja leta 1971 se je takšen modificirani opel pojavil na stezi nemškega dirkališča Hockenheimring, kjer je Georg von Opel 17. maja z njim postavil prve štiri svetovne rekorde, v naslednjem dnevu mu je uspelo postaviti še dva svetovna rekorda za električne avtomobile.
Seznam doseženih svetovnih rekordov
- prevoženi kilometer v 19,061 sekunde s hitrostjo 188,86 km/h
- prevoženi kilometer s stoječim startom v 31,066 sekunde in hitrostjo 115,88 km/h
- prevoženega pol kilometra s stoječim startom v 19,358 sekunde s hitrostjo 92,98 km/h
- prevoženih 400 metrov (četrt milje) s stoječim startom v 16,869 sekunde s hitrostjo 85,87 km/h
- prevoženih 10 kilometrov v štirih minutah in 43,69 sekunde pri hitrosti 126,89 km/h
- prevoženih 10 milj v sedmih minutah in 35,63 sekunde pri hitrosti 127,15 km/h
Georg von Opel se je takrat lotil še enega svetovnega rekorda, ker je želel s 100 km/h prevoziti 100 kilometrov, vendar mu to ni uspelo, ker so imeli vgrajeni akumulatorji premajhno kapaciteto. Posledično so Nemci ta eksperiment dokončno zaključili že po 44 prevoženih kilometrih …
