Ford taunus 17 M/20 M (P5)

50 let Fordove srednjerazredne uspešnice

Ford taunus 17 M/20 M (P5)

Sreda, 9. julij 2014, 17:15

Avtor: Marko Miklavc Foto: Ford

Taunus 20 M TS Hardtop Coupé

Pred petdesetimi leti se je na nemških cestah pojavil povsem nov, bolj prestižno orientiran model znamke Ford, ki je avtomobilski znamki iz Kölna v sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja zagotovil vodstvo na nemški lestvici najbolje prodajanih avtomobilov iz tedanjega srednjega in višjega srednjega razreda…

V letu (1964), ko si je nemško politično vodstvo prvič omislilo protokolarna vozila z vgrajenimi bencinskimi osemvaljniki, so v Kölnu predstavili povsem novega taunusa (ta modelna oznaka se je prvič pojavila že leta 1939, ker so Kolnčani z imenom bližnjega hribovja opozarjali kupce na nemško poreklo tega modela…), ki so ga prvič v zgodovini tega modela lahko premikali tudi vgrajeni bencinski šestvaljniki. S tem so se Nemci takrat ponovno usmerili na bolj premožne nemške predstavnike srednjega sloja, ker to ni prvi Fordov poskus etabliranja v tedanjem nemškem srednjem in zgornjem srednjem razredu. Pred junakom naše zgodbe je ta vloga pripadla nekaterim severnoameriškim in britanskim modelom, ki so si jih lahko omislili tudi kupci v Evropi, vendar se ti tržni poskusi niso izkazali za najbolj uspešne.

Zato so v Kölnu na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja pričeli razvijati povsem nov prestižni evropski model, ki je nastajal pod močnim oblikovnim vplivom tedanjega severnoameriškega sorodstva (ford falcon (1961-1964)). Ta vpliv se je odražal tudi v potniški notranjosti novega taunusa P5 (dolžina: 4585 mm, širina: 1715 mm, višina: 1480 - 1500 mm, medosna razdalja: 2705 mm, masa avtomobila: 965 - 1150 kg), ki ga je publika spoznala šele leta 1965 na tedanjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Pod motornim pokrovom novega modela, ki je ob rojstvu prejel modelni oznaki 17 M in 20 M ('Meisterstuck'), so se skrivali povsem na novo razviti bencinski motorji v legendarni konfiguraciji (V4), ki so premogli od 1,5 (60 KM) do 1,7 litra (70 KM) delovne prostornine. Obstajala je tudi premium različica tega modela, ki je premogla dva litra dobro meščansko orientirane delovne prostornine. V tem primeru je kupec prejel vgrajeni bencinski V6 motor, ki je lahko mobiliziral tedaj sanjskih 85 ali 90 KM v primeru top različice 20 M TS.

Novi taunus 17 M/20 M se je kupcem predstavil v štirih različnih karoserijskih različicah (2- in 4-vratna limuzina, 5-vratni karavan in 2-vratni 'hardtop' kupe), razlika med različicama 17 in 20 se je pojavljala predvsem pri opremljenosti in motorizaciji, poleg tega je prestižni 20 M premogel precej več sijočega kroma. Ker je imel ta avtomobil poleg ostalih kvalitet v Nemčiji zelo konkurenčno prodajno ceno so Nemci do konca leta 1967 prodali približno 710.000 primerkov tega prestižnega forda, ki je med nemškim ljudstvom prejel ljubkovalno ime „Große Wanne“. Za to ne ravno najbolj privlačno ime je kriv manjši, v današnjih časih že kultni taunus 17 M (P3, 1960-1964), ki so ga Nemci poznali po vzdevku „Badewanne“ (kopalna kad).

Ob opisovanju tega forda ne smemo pozabiti še enega legendarnega Kolnčana, ki je nastal leta 1967 ob tesnem sodelovanju z italijansko oblikovalsko hišo OSI (Officine Stampaggi Industriali), ker je junak naše zgodbe v tem primeru doniral tehnološko platformo. Tako smo takrat dobili legendarni nemški kupe, ki nosi oznako OSI-Ford 20 M TS. Proti koncu leta 1967 se je tej različici pridružila še nova različica 23 M TS, ki je premogla vgrajeni 2,3-litrski bencinski V6 motor, ki je lahko sprostil 108 KM. Zato je imel ta 'italijanski ford' v Nemčiji takrat podoben status kot prva generacija porscheja 911 ali pa tedanja generacija mercedes-benza SL ('pagoda'). Temu primerna je tudi količina izdelanih kupejev (do konca leta 1968 je nastalo približno 2200 primerkov), obstaja pa tudi unikatni OSI-Ford spider (roadster).

Vlogo, ki jo je nekoč imel taunus P5, je v današnjih časih prevzel model mondeo…