V novembru leta 1938 se je na nemških cestah prvič pojavil novi Oplov predstavnik tedanjega nemškega 'Oberklasse' (visoki razred) segmenta, ki se je lahko pohvalil s prestižno orientiranim 6-valjnim pogonskim sklopom, ugodno aerodinamiko ter številnimi tehničnimi inovacijami.
Predstavitev novega prestižnega opla, ki je na tekočih trakovih nadomestil serijski model super 6, se je odvijala v časih nemškega nacionalsocializma, ko je bila znamka Opel največji nemški proizvajalec novih osebnih avtomobilov z dvema absolutnima prodajnima hitoma (modela kadett in olympia), zato so si v Rüsselsheimu takrat lahko privoščili, da so v razvoj in pripravo na proizvodnjo novega prestižnega modela vložili približno 10 milijonov tedanjih Reichsmark (RM). Vse to se je odražalo tudi v tedaj zelo moderni zasnovi modela kapitän, ker je to prvi nemški dobro meščanski avtomobil s samonosno jekleno karoserijo v kombinaciji z aerodinamično pogojenim 'Art-déco' oblikovanjem, ki ne skriva vpliva tedanjih ameriških oblikovalcev avtomobilov.
Koncept samonosne karoserije so v Oplu poznali že pred tem, ker je bila manjša olympia prvi nemški serijski avtomobil s samonosno karoserijo, ki je kupcem obljubljala številne prednosti (nižja masa vozila, posledično boljše zmogljivosti in nižja povprečna poraba …) pred togo šasijo in nanjo poveznjeno karoserijo (ta koncept se resnično obnese samo pri terenskih vozilih in tovornjakih ter avtobusih …). Prestižno vlogo modela kapitän pa je nakazala že izbira edinega možnega pogonskega sklopa v obliki 2,5-litrskega bencinskega vrstnega OHV šestvaljnika s prav nič premijskim poreklom, ker je enak atmosferski pogonski motor poganjal tudi legendarni Oplov tovornjak blitz. V modelu kapitän je takšen motor lahko mobiliziral 40 kW (55 KM) pogonske moči, posledično je kapitän lahko zaključil pospeševanje od 0-70 km/h v tedaj sanjskih dvanajstih sekundah. Priporočena potovalna hitrost znaša 112 km/h, ob izrazitem priganjanju je kapitän lahko dosegel največjo hitrost 126 km/h.
Tedanje reklamno gradivo znamke Opel je v zvezi s tem 'fastback' modelom poudarjalo tudi njegovo varnostno in komfortno poslanstvo, ker so omenjali armaturno ploščo z jasno preglednimi merilniki in stikali ter izredno udobni sedežni klopi. Med standardno opremo ste lahko našli tudi radijski aparat, medtem ko ste morali za dodatno ogrevanje potniške kabine ter vetrobranskega stekla doplačati. Prodajne cene so se pričele pri 3.575 RM (povprečen tedanji letni zaslužek Nemcev in Nemk: 1.840 RM). Za ta denar ste dobili prestižno 2-vratno limuzino, ob želji po večjem številu bočnih karoserijskih mark (4-vratna limuzina) ste doplačali še dodatnih 400 RM. Najdražja pa je bila 2-vratna kabrioletska različica modela kapitän, ki je Nemca ob nakupu ožela za 4.325 RM. Do jeseni leta 1940, ko je izdelavo tega prestižnega modela prekinila 2. svetovna vojna, so Nemci naredili in prodali točno 25.374 primerkov tega avtomobila z značilnim 'aligator' pokrovom motorja. Od tega je tovarno zapustilo samo 463 izdelanih prestižnih kabrioletov, poleg tega je nastalo tudi 248 voznih šasij (brez karoserije) s pogonsko tehniko tega modela. Večino (približno 13.000) izdelanih primerkov prve generacije modela kapitän so Nemci izvozili.
Vendar pa s tem zgodba o tem premijskem oplu še ni zaključena, ker je v oktobru leta 1948 dočakal drugo pomlad, medtem ko so Nemci serijske trakove za izdelavo novih oplov zagnali že 5. julija 1946. Za ponovno oživitev modela kapitän so zaslužni predvsem Američani, odnosno povojna zavezniška prisilna uprava v Nemčiji, ker so potrebovali nova osebna službena vozila. Ostale izdelane primerke v prvem letu ponovno zagnane proizvodnje so izvozili, ker so si nemški kupci ta model lahko privoščili šele po uvedbi nove nemške marke. Druga serija (1948-1950) modela kapitän se je lahko pohvalila z nekoliko spremenjeno zunanjo podobo, ker so ob prenovi modela spremenili podobo para glavnih prednjih žarometov, obeh odbijačev ter maske hladilnika, ki je leta 1951, ob predstavitvi primerkov iz 3. serije, zažarela v novi luči. Do pomladi leta 1950 je nastalo 13.036 primerkov druge serije modela kapitän. V maju leta 1950 so pri znamki Opel napovedali 'novega kapitana' v obliki predstavnikov tretje serije, ki so jih podobno kot pri drugi seriji ponujali samo v 4-vratni limuzinski različici. Ob tej priložnosti so spremenili tudi izgled notranjosti potniške kabine.
Zadnja sprememba pri tem modelu se je zgodila leta 1951, ker so ga dodatno otovorili s še več sijočega kroma, poleg tega so mu povečali tudi prtljažnik v zadku. Malenkostna sprememba se je ob tem odražala tudi v motornem košu, kjer je atmosferski 2,5-litrski bencinski šestvaljnik po novem lahko mobiliziral dodatne 3 'konje' (skupnih 43 kW/58 KM). Do konca leta 1953 je nastalo približno 30.000 primerkov modela kapitän iz tretje serije (izdelali so tudi nekaj kabrioletov), ker ga je že v istem letu nadomestil ljudsko imenovani 'Schlüssellochkapitän' (P 2,5), ki je dobil takšno ime zaradi specifične oblike zadnjih luči. Do konca leta 1970, ko je ime kapitän dokončno izginilo iz ponudbe modelov znamke Opel, je v vseh modelnih generacijah tega modela nastalo točno 467.922 dobro meščanskih oplov. Njihovo prestižno poslanstvo pa trenutno nadaljuje samo serijski model insignia (seveda ne v povezavi s kakšnim 'traktorskim' (dizelski) motorjem, ki je priljubljena izbira današnjih 'economy-class' kupcev …).
