Ostalim, predvsem v Evropi, pa je njegovo ime bolj znano v povezavi s finančnim škandalom in preprodajo kokaina v vrednosti 24 milijonov ameriških dolarjev, ki so jo policijski agenti posneli na filmski trak in ji je sledila njegova aretacija. Američani se ga spominjajo predvsem po njegovem obdobju pri koncernu GM. Njegova poklicna kariera se je pričela leta 1948, ko se je po končanem študiju tehničnih ved in opravljeni diplomi zaposlil pri Chryslerju, kmalu zatem je zamenjal službo s prihodom v Packard. Tu je ostal do leta 1956, ko je nastopil službo pri znamki Pontiac, kjer se je hitro uveljavil kot odličen konstruktor in inovator, kar ga je pripeljalo do vodilnega položaja v tej podružnici koncerna GM. Zaslužen je za nastanek pontiaca GTO v letu 1964, prvega pravega predstavnika vozil iz 'muscle cars' ere, ki se je končala leta 1973 z energetsko krizo. Uspešno kariero je nadaljeval kot najmlajši vodilni mož družbe Chevrolet, kjer so pod njegovim vodstvom v letu 1973 prodali rekordno, 3-milijonsko število novih avtomobilov. Zaradi odličnih rezultatov so vodilni možje koncerna GM želeli, da prevzame krmilo celotne korporacije, DeLorean pa je ponudbo zavrnil in naznanil, da bo ustanovil lastno podjetje za izdelavo športnih avtomobilov. Partnerja za postavitev tovarne v predmestju Belfasta je našel v tedanji irski vladi, kateri je ugajala ideja o pridobitvi novih 2.500 delovnih mest, približno 80 milijonov angleških funtov za zagon proizvodnje pa je prispevala tudi britanska vlada. Leta 1978 so zagnali serijsko proizvodnjo avtomobila z 'gullwing' vrati in neobarvano karoserijo iz nerjavečega jekla, za pogon pa so uporabili 2,8-litrski bencinski motor V6, ki je predstavljal plod skupnega razvoja treh evropskih znamk (Peugeot, Volvo in Renault) Kljub zadostnemu zanimanju kupcev so izdelali le okrog 7.000 avtomobilov, večina jih je romala čez veliko lužo. Zaradi neizkušenosti delovne sile in vodstva so izdelane primerke pestile otroške bolezni, povprečne zmogljivosti in vozne lastnosti ter visoka cena v višini 25.000 ameriških dolarjev. Težave so privedle do bankrota podjetja v zgodnjih osemdesetih letih prejšnega stoletja. Pri poskusu pridobivanja dodatne finančne injekcije za obstoj podjetja se je DeLorean zapletel v sumljive posle z narkotiki in pranjem denarja, kar je posledično prineslo do aretacije v letu 1982 in izgube kredibilnosti v očeh ostale javnosti. Na kazenskem procesu je bil sicer oproščen krivde, poslovno pa uničen. Po pričevanju njegove soproge je kljub vsemu do zadnjega trenutka verjel v idejo o oživitvi lastne avtomobilske proizvodnje. tekst: Marko Miklavc foto: DeLorean
