Sbarro-Lola T70
Lola Mk VI GT
Leta 1969 se je na tržišču pojavil nevsakdanji 'serijski' športni avtomobil, ki ga v nekaterih državah tudi v današnjih časih ne morete uporabiti v javnem prometu, ker izvira direktno iz dirkalnih stez. Za njegov nastanek je zaslužen Francesco Zefferino Sbarro, ekscentrični švicarski konstruktor, ki si je pred tem ustvaril dobro ime tudi na dirkaški sceni.
Leta 1939 se je v južni Italiji rodil Francesco Zefferino Sbarro, ki naj bi prvotno študiral književnost, vendar je že pri sedemnajstih letih odkril, da ga bolj kot literatura zanimajo avtomobili. Ker v domačem mestu (Lecce) ni našel primernega sogovornika, se je odpravil v Švico, kjer se je kasneje zaposlil kot avtomehanik. Leta 1959 se je pojavil prvi prototipni sbarro premier, ki je bil zasnovan na osnovi serijskega izdelka znamke Borgward, vendar ga niso nikoli oblekli (prototipna vozna šasija brez karoserije …). Ob neki priložnosti je Sbarro spoznal tudi lastnika (Georges Filipinetti) legendarnega tekmovalnega moštva (Scuderia Filipinetti), ki je kmalu prepoznal tehnično nadarjenost mladega Italijana in mu ponudil službo glavnega mehanika v njegovem tekmovalnem moštvu. Že leta 1965 smo dobili tudi prvi sadež njunega uspešnega poslovnega razmerja, ker je Sbarro publiki takrat predstavil svoj prvi vozni in kompletni (s karoserijo) prototip, ki ga poznamo kot sbarro coupé filipinetti. Leta 1968 smo dobili še drugi vozni prototip s tem imenom, vendar oba prototipa nista nikoli pristala v serijski proizvodnji.
Za našo zgodbo je pomembno leto 1968, ker so takrat v njegovem podjetju nastale prve 4 replike legendarnega forda GT40, okrašene z oznakami Sbarro-Ford GT40 street, ker je šlo v tem primeru za prve legalizirane (možna uporaba v javnem prometu) primerke omenjenega forda GT40. V tem časovnem obdobju je Sbarro spoznal tudi človeka (Eric Broadley, lastnik in ustanovitelj znamke Lola), ki je zelo pripomogel k nastanku forda GT40, ker vam bodo poznavalci povedali, da je ford GT40 v bistvu samo evolucijska izpeljanka zelo uspešnega dirkalnika britanske znamke Lola, ker so bili prvi prototipni primerki forda GT40, odnosno forda Mk IV, zasnovani na tehnološki osnovi Lolinega tekmovalnega modela Mk VI GT (1963-1964). Ljubezen med Broadleyem in znamko Ford pa ni trajala prav dolgo, ker se je že leta 1965 na sceni pojavila zelo uspešna lola T70, najprej v spider različici, kasneje (1967) pa tudi kot kupe (lola T70 Mk III). Leta 1968 smo dobili lolo T70 Mk III B, ki je tudi junak naše zgodbe, ker je tesno povezana z nastankom cestne sbarro-lole T70. Za nastanek cestne različice je zaslužen Eric Broadley, ki je ob neki priložnosti vprašal Sbarra, če lahko ustvari tudi 'civilno' verzijo njegovega dirkalnika, ker so pri znamki Lola že kmalu po predstavitvi ugotovili, da njihov dirkalnik (izdelali so približno 100 dirkalnikov tipa T70 …) privlači tudi bogate kupce, ki bi takšen avtomobil uporabljali izven dirkalnih stez.
Franco Sbarro mu je odgovoril, da je to seveda izvedljivo, zato mu je Broadley na začetku priskrbel šest dirkalnih primerkov modela T70, ki so bili po dodelavi v Švici opremljeni z usnjenim oblazinjenjem, klimatsko napravo ter hi-fi sistemom za predvajanje zvoka. Prva takšna 'civilna' lola se je pojavila leta 1969 na sejmu tekmovalnih vozil v Londonu, kjer so jo potencialni kupci zelo toplo sprejeli, dejanskih kupcev, ki bi bili za takšen avtomobil pripravljeni odšteti najmanj 80.000 švicarskih frankov, pa ni bilo prav veliko, ker naj bi do zaključka proizvodnje v letu 1978 nastalo samo 11 takšnih cestno legalnih dirkalnikov (končna hitrost: 310 km/h) z vgrajenimi pogonskimi sklopi različnih proizvajalcev. Kupec si je takrat lahko omislil takšno lolo (dolžina: 4800 mm, širina: 1850 mm, višina: 950 mm, masa avtomobila: 950 kg) z vgrajenim ameriškim V8 motorjem, ki so ga Švicarji našli v regalih znamk kot sta Ford in Chevrolet, bolj izbirčnim so ponudili vgradnjo Ferrarijevega 4,0-litrskega 12-valjnika, obstajajo pa tudi lole T70 z vgrajenim 3,3-litrskim šestvaljnikom znamke Porsche iz modela 911 turbo ter pritaknjenim menjalnikom iz tekmovalnega modela 935.
Takšna sbarro-lola je namenjena predvsem ljubiteljem estetike in vsem tistim, ki razumejo pravi pomen besede šport v povezavi z avtomobili, istočasno pa tudi tistim, ki so jim porscheji že preveč vsakdanji, ferrariji pa premalo ekskluzivni …
