Dirkač Carlos Reutemann v družbi modela GTV 6
Alfa Romeo Alfetta GTV 8 2600
Alfa Romeo Alfetta GTV 2000 Turbodelta
Letos mineva že približno 40 let od prve predstavitve legendarne alfe GTV 6 (serija 116), avtomobila, ki ga je tedanja strokovna javnost ocenjevala kot avtomobil, ki je z lahkoto deklasiral tedanje podobne izdelke znamk kot sta BMW (serija 6) in Mercedes-Benz (serija SLC).
Zgodba o tem pravem predstavniku kategorije Gran Turismo se je pričela odvijati že leta 1974, ko so Italijani predstavili naslednika priljubljenih 'Bertone' kupejev iz serije 105 (giulia), ki mu je istočasno pripadla tudi veliko bolj pomembna vloga, ker je model GT/GTV istočasno nadomestil še legendarno, izrazito premijsko orientirano alfo montreal. Tehnološko platformo za alfetto GT/GTV je prispevala tedaj izredno uspešna hišna limuzina (alfetta (1972-1984), približno 448.000 izdelanih primerkov), ki so jo tedanji novinarji zaradi zmogljivosti in odličnih voznih lastnosti postavljali ob bok prve generacije BMW-jeve serije 5. Temu primerni („Alfa besser als BMW“) so bili tudi tedanji naslovi nemških člankov v specializiranih revijah, ki so bralcem opisovali novi milanski 4-sedežni GT kupe, ki so ga na začetku kariere ponujali samo v različici alfetta GT (1,6 & 1,8-litrski bencinski štirivaljnik). Kasneje, s pričetkom vgrajevanja 2,0-litrskega bencinskega štirivaljnika, smo dobili še verzijo alfetta GTV (Gran Turismo Veloce). Ko se je leta 1980 na tržišču pojavil alfin kupe z modelno oznako GTV 6, ki je naznanil Alfin povratek v prestižni 'Oberklasse' razred, je ta italijanski kupe z dodatno 'grbo' na pokrovu motorja dokončno izgubil modelno oznako alfetta.
Zakaj so tedanji novinarji zelo cenili takšno športno alfo? Predvsem zaradi 'transaxle' (motor spredaj, menjalnik in pogon zadaj, razporeditev mase avtomobila med osema v razmerju 50 proti 50) zasnove, ki jo je kupe (dolžina: 4235 mm, širina: 1664 mm, višina: 1330 mm, medosna razdalja: 2400 mm, masa avtomobila: 1130 kg, pnevmatike: 195/60 HR 15, prostornina prtljažnika: 370 litrov) podedoval od prej omenjene limuzine, istočasno je ta alfa prejela tudi takrat povsem na novo razvit 2,5-litrski bencinski V6 motor, ki se je izkazal za tako inovativnega, da so mu peli hvalnice še 25 let po njegovi predstavitvi. Leta 2000 je evolucijska različica (24v) tega legendarnega pogonskega sklopa prejela celo naziv motor leta. Na začetku se ta motor, ki so ga prvotno razvili za prestižno alfo 'sei' (6), ni mogel pohvaliti z elektronskim vbrizgavanjem goriva, leta 1980 se je to spremenilo. To je zadnji alfin pogonski sklop, ki ga je za časa življenja razvil legendarni Orazio Satta. Tedaj edini na novo razviti serijski italijanski V6 motor se je po zaslugi elektronskega vbrizgavanja goriva lahko pohvalil s 118 kW (160 KM) pogonske moči pri prav nič športnih 5600 vrtljajih v minuti ter 212 Nm motornega navora pri relativno visokih 4000 vrtljajih v minuti. Ob povezavi z vgrajenim 5-stopenjskim ročnim menjalnikom je takšna alfa lahko dosegla uradno največjo hitrost 205 km/h (na testih so s tem avtomobilom dosegali še višjo končno hitrost v območju 220 km/h) in zaključila pospeševanje od 0-100 km/h v osmih sekundah.
V praksi je to pomenilo, da je takšna alfa ob pospeševanju za seboj pustila tudi mercedes-benz 380 SLC (160 kW/218 KM, 0-100 km/h: 9 sekund, največja hitrost 215 km/h) in pa kakšnega BMW-ja prvotne serije 6 (628 CSi, 125 kW/184 KM, 0-100 km/h: 8,9 sekunde, največja hitrost 210 km/h) in lahko ujela tudi BMW 633 CSi (145 kW/197 KM, 0-100 km/h: 7,9 sekunde, največja hitrost 215 km/h), čeprav so bili takšni športni nemški avtomobili občutno dražji od milanske lepotice, ki jo je oblikoval slavni Giorgetto Giugiaro. Za takšno alfo je nemški kupec leta 1982 odštel približno 33.000 nemških mark, odnosno nekaj več kot 20 milijonov italijanskih lir v domači Italiji. Za BMW 628 CSi so Nemci v enakem obdobju zahtevali najmanj 47.800 nemških mark. Občutno več denarja (58.828 nemških mark) ste takrat lahko odšteli za mercedes-benz 380 SLC, prestižni kupe iz časov, ko pri tej znamki še ni vladal današnji kaos glede modelnih oznak in dejanske velikosti vgrajenih pogonskih sklopov, poleg tega so takrat v Stuttgartu še spoštovali kupe izročilo (v marketinških oddelkih proizvajalcev ni bilo današnjih 'barbarov', ki skoraj v vsakem avtomobilu prepoznajo 'pravi kupe', spoštovali pa so tudi kratico GT …). Leta 1983 smo dobili rahlo prenovljeno alfo GTV 6, ki jo zaznamuje še več vgrajene plastike na karoseriji in v notranjosti potniške kabine ter drugače oblikovani sedeži, posledično je iz nje izginil tudi čudoviti leseni volanski obroč. Za konec njene kariere v letu 1986 pa je zaslužna predvsem tedaj povsem nova alfa 75. Do takrat so Italijani dostavili kupcem točno 22.380 primerkov (skupno število izdelanih primerkov alfette GT/GTV: 136.275 primerkov) tega prestižnega italijanskega GT kupeja, ki je v današnjih časih lahko vreden skoraj 30.000 evrov (salonsko stanje (1) vozila), v povprečju boste za zelo dobro ohranjeno alfo GTV6 odšteli približno 18.500 evrov (stanje 2).
V zgodbi o tem prestižnem kupeju pa velja omeniti tudi nekaj prototipov in vozil iz posebnih serij, izdelanih predvsem zaradi potreb po homologaciji avtomobila za udeležbo v različnih 'touring' prvenstvih, kjer je alfa GT/GTV dobesedno blestela (4 zaporedoma osvojena evropska 'touring' prvenstva in eno osvojeno italijansko reli prvenstvo (skupina N)) ter podoben dosežek v avstralskem reli prvenstvu) in ob tem premagovala konkurenco tipa BMW serije 6 in pa jaguarje XJ-S. Že leta 1977, približno 2 leti pred prvo uradno predstavitvijo modela GTV 6 so Italijani izdelali dvajset prototipnih primerkov tega modela, ki so jih opremili s pogonskimi sklopi od alfe montreal. Temu primerna je bila tudi uradna označba (alfetta GTV 8 2600) takšnih prototipov. Dve leti kasneje so Italijani lansirali majhno serijo (400 izdelanih primerkov) modela GTV z danes že mitično oznako alfetta GTV 2000 turbodelta (FIA Rally Group 4, 110 kW/150 KM), na koncu smo leta dobili še približno 900 izdelanih primerkov alfette GTV 6 2.5 'Grand Prix' (1981-1986). Najmočnejša alfa GTV 6 pa ni nastala v Italiji, temveč v Južni Afriki, kjer je leta 1984 za potrebe avtomobilskega športa nastalo samo 200 'serijskih' primerkov alfette GTV 3.0 V6 s 126 kW (186 KM) pogonske moči, ki je lahko drvela z največjo hitrostjo 225 km/h.
Alfa Romeo GTV 6 2.5 Grand Prix
