Avto.info

Momo mirage

Materializirana fatamorgana

Momo Mirage

Momo Mirage

Avtor: Foto: Stanguellini in ostali proizvajalci avtomobilov
Momo mirage: Materializirana fatamorgana Momo mirage: Materializirana fatamorgana Momo mirage: Materializirana fatamorgana Momo mirage: Materializirana fatamorgana Izdelava modela momo v obratu znamke Stanguellini.

Izdelava modela momo v obratu znamke Stanguellini.

Aston Martin DBS

Aston Martin DBS

De Tomaso Longchamp

De Tomaso Longchamp

Fiat 130 Coupe

Fiat 130 Coupe

Lancia Gamma Coupe

Lancia Gamma Coupe

Lancia Flaminia Marica

Lancia Flaminia Marica

Maserati Kyalami

Maserati Kyalami

Na tem svetu obstaja nekaj izredno redko videnih '4-kolesnih draguljev', ki jih še vedno obkroža mistična avra, ker vemo, da obstajajo, čeprav v to nismo povsem prepričani. Edem izmed takšnih avtomobilov je tudi momo mirage, legendarni ameriško-britansko-italijanski predstavnik pravih GT avtomobilov.

V resno neresnih medijih tipa 'Prodane duše' in 'Zabavnik' lahko v današnjih časih prebirate 'svetlomodre' izjave nekaterih piscev, ki trdijo, da so 4- in 5-vratni avtomobili pravi GT-ji. Ste se kdaj vprašali zakaj na raznih GT prvenstvih, ki potekajo na tem svetu pod patronatom krovne avtomobilske organizacije FIA, na dirkalnih stezah nikoli ne vidite klasičnih 4-vratnih limuzin in 5-vratnih kombilimuzin ali pa bog ne daj karavanov in 'športnih SUV lokomotiv'? Predvsem zaradi tega ker to po mnenju funkcionarjev organizacije FIA pač niso GT (pravi GT je samo športna limuzina ali pa kupe s samo enim parom bočnih vrat) avtomobili. Vse skupaj pa predstavlja predvsem posledico izgube vseh moralnih norm v današnjem avtomobilskem marketingu, kjer je glavno pravilo igre predvsem množično zavajanje kupcev, ker nam prodajajo nekaj ('4- in 5-vratni kupeji', 'kombikupejevska limuzina' ter bedarije tipa 'kupejevska limuzina' odnosno 'limuzinski kupe', da o 'mestnih terencih' niti ne razmišljam …), kar v resnici sploh ne obstaja, vsaj med resnimi novinarji, ki ločijo karoserijske pojme (osnova vsakega razumnega pisanja o avtomobilih …). V dobrih starih časih, ko so med oglaševalci še veljali nekateri moralni kodeksi, teh težav nismo poznali, oziroma so predstavljale samo nekatere redke izjeme. Sam se še vedno zelo dobro spominjam objavljenih reakcij bralcev revije 'Auto, Motor und Sport' na testiranje nepravih GTi-jev (citroen CX GTi in podobni 4- in 5-vratni avtomobili …) iz začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ker je bilo veliko bralcev takrat zelo jeznih na proizvajalce avtomobilov, ki so že takrat zlorabljali kratico GTi, ker tudi za GTi avtomobile velja podobno pravilo kot za vozila iz kategorije GT, pravi GTi ima samo 3-vrata. Podobno pa velja tudi za pojem 'fastback', ki ga današnji 'poznavalci' avtomatsko povežejo s kupeji, ob tem pa seveda načrtno zanemarijo obstoj klasičnih 'fastback' limuzin. Po njihovem mnenju imata zaradi tega tudi 'fičko' in prvi 'hrošč', ki sta sicer predstavnika klasičnih 2-vratnih 'fastback' limuzin, 'kupejevsko' strešno linijo …

Za nastanek junaka naše 'GT zgodbe' je zaslužen predvsem Peter Kalikow, ameriški nepremičnini mogotec z izrazito in nadvse močno ljubeznijo do evropskih 'Gran Turismo' avtomobilov, ki je na sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja razmišljal o nakupu zelo elegantnega britanskega predstavnika kategorije GT v obliki prvega aston martina DBS (1967-1972). Kalikow, ki ga v današnjih časih poznamo predvsem po dobro založeni zbirki klasičnih ferrarijev in tudi po naročilu samo zanj izdelanih unikatnih ferrarijev, se je takrat redno družil s še enim pomembnim predstavnikom (Alfredo Momo) tedanje newyorške avtomobilistične scene, ki je imel kot uradni zastopnik znamke Jaguar v ZDA odlične kontakte z znanimi obrazi iz britanske in italijanske avtomobilske industrije. Ko je Kalikow iskal nasvet v zvezi z nakupom prej omenjenega aston martina, mu je Alfredo Momo odsvetoval nakup elegantnega Angleža, ker se znamka Aston Martin takrat še ni mogla pohvaliti z odlično zanesljivostjo njenih izdelkov, poleg tega Momo ni bil prav nič navdušen nad kvaliteto tedanjih britanskih avtomobilov. Na koncu sta oba bogata ljubitelja avtomobilov prišla do spoznanja, da bi bilo morda najbolje, da skupaj uresničita lastno vizijo o predstavniku GT avtomobilov, kjer bi združila športnost avtomobilov znamke Ferrari ter udobje avtomobilov znamke Rolls-Royce. Očitno oba bogata Američana nista poznala nobenega Balkanca, ki bi jima že takrat razložil, da najboljši avtomobili pač nastajajo samo v Nemčiji. Ob tem je Kalikow primaknil pol milijona ameriških dolarjev, Momo pa je z zvezami, ki jih je imel, poskrbel za izpeljavo projekta. Tako sta se leta 1967 odpravila na evropsko turnejo, ki ju je najprej pripeljala v Italijo, točneje Modeno, kjer sta bogata Američana obiskala takrat še živeče brate Maserati.

Vendar na začetku glede implementacije njune ideje nista našla sogovornikov, ker jima bratje Maserati niso želeli 'posoditi' njihovega glavnega konstruktorja (Giulio Alfieri), podobno zavrnitev sodelovanja jima je sporočil tudi znani oblikovalec Giovanni Michelotti. Zato sta se na koncu italijanske turneje sporazumela z drugim zelo znanim konstruktorsko oblikovalskim parom (Vittorio Stanguellini & Pietro Frua), čeprav sta kasneje lahko računala tudi na konstruktorske usluge znamke Maserati, ker je Giulio Alfieri na koncu poskrbel za razvoj podvozja pri modelu mirage. S tem pa evropska turneja dveh bogatih Američanov še ni bila končana. Po uspešnem italijanskem dogovoru, ki je predvideval razvoj podvozja (Giulio Alfieri), finalizacijo oblikovanja (Pietro Frua) ter maloserijsko proizvodnjo (Vittorio Stanguellini) 25. voznih primerkov, sta se odpravila v Veliko Britanijo, kjer sta našla zavorni sistem (4. zračno hlajeni zavorni diski znamke Girling) ter tudi prednjo premo, ki jo je prispeval serijski jaguar MK II. Na račun poznanstva in dobrih zvez sta dobila tudi ekskluzivno odmerjeno pravico glede uporabe ameriškega 5,7-litrskega V8 pogonskega sklopa (LT-1) iz tedaj povsem nove corvette C3, ki jima jo je dodelil Bill Mitchell (kasneje si je premislil …). Vgrajeni bencinski atmosferski motor je lahko ob uporabi uplinjačev mobiliziral 149 kW (200 bhp - 203 KM) pogonske moči. Obstajale so tudi rahlo močnejše verzije z vgrajenim mehanskim vbrizgom goriva znamke Lucas, vendar niso slovele po zanesljivosti delovanja. Ob tem so na motor obesili 5-stopenjski ročni menjalnik znamke ZF ali pa 3-stopenjsko 'Hydramatic' avtomatiko iz koncerna GM.

Ob tem velja posebej omeniti, da za dokončno oblikovanje modela mirage (4-sedežni kupe, dolžina: 4958 mm, širina: 1778 mm, višina: 1334 mm, medosna razdalja: 2639 mm) ni zaslužen Pietro Frua, temveč ameriški oblikovalec Gene Garfinkle, ki naj bi mirage ustvaril ob pogledu na že pozabljeno italijansko prototipno kupe kreacijo (lancia flaminia marica), ki so jo leta 1969 oblikovali v podjetju Ghia. Drugi ob tem omenjajo tudi vpliv fiata 130 coupé (Pininfarina, 1971-1977), ker gre za prestižni kupe iz enakega obdobja. Kot zanimivost pa velja omeniti podobnost modela mirage s triom kasnejših italijanskih predstavnikov kategorije GT (de tomaso longchamp (Ghia (1973-1980), maserati kyalami (Frua (1976-1983) in lancia gamma coupé (Pininfarina, 1976-1980)). Prvi izdelani momo mirage se je pojavil v poletju leta 1971 in že v kratkem krasil tudi naslovnico cenjene revije 'Car & Driver', ker so novinarji in bogataši sprejeli ta mednarodni izdelek z odprtimi rokami. Vendar tudi ta pravljica ni imela srečnega zaključka, ker so Italijo v tistih časih pretresali družbeni nemiri in stavke, posledično so italijanski dobavitelji komponent za izdelavo modela mirage od obeh Američanov zahtevali čedalje več denarja (na koncu so podvojili vnaprej dogovorjene zneske), istočasno je takrat padla še vrednost ameriškega dolarja, svet pa se je kmalu zatem znašel še v prvi globalni naftni krizi, ki je poskrbela za izginotje številnih proizvajalcev in modelov prestižnih vozil. Tako naj bi izdelali samo 5 primerkov (3 je obdržal Peter Kalikow, enega je prejel Vittorio Stanguellini, ki ga je kasneje prodal, enega je prejelo vodstvo koncerna GM … ) avtomobila, ki je na različnih elitnih prireditvah še vedno nadvse čislan in pravi predmet poželenja. O tem priča tudi novica iz leta 2011, ko je nekdo v Italiji naročil izdelavo povsem novega primerka modela mirage, in to po specifikacijah iz leta 1973. Posel so v podjetju, ki ga vodi inženir Paolo Garella, leta 2012 tudi dokončno realizirali …

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov